Na vipavski hitri cesti preko Rebernic še vedno poteka prva faza obsežnih obnovitvenih del s postavitvijo protivetrne ograje. Skupna vrednost je 62 milijonov evrov, Dars pa je že prejel zahtevke za dodatna plačila. Protivetrne ograje že več kot desetletje zahtevajo avtoprevozniki, ki opozarjajo na izpad dohodka v času zapor zaradi burje. Toda že od odprtja hitre ceste je znano, da teren tu drsi. Za koliko se je cesta premaknila v 16 letih?
Rebernice pod pobočjem Nanosa. Geološko in morfološko razgiban teren vipavsko hitro cesto tu premika za nekaj milimetrov letno. Najbolj na območju viadukta Rebernice.
"Največji pomiki, ki smo jih izmerili v tem času, od odprtja do sedaj, pa znašajo okrog pet centimetrov," pojasnjuje Vesna Žibart z Darsa, zato so ob tokratni prvi večji prenovi odseka ležišča viadukta s posebnim dvigalom prestavili v prvotno lego. Pod viaduktom pa na osnovi rezultatov geodetskega monitoringa gradijo 130-metrsko pilotno steno.
"Je ugotovljeno, da na 19 metrih nekako drsi. Gradimo pilotno steno, s katero bomo zagotovili stabilnost in varnost tega viadukta, gre za 52 pilotov dolžine od 19 do 27 metrov," razloži nadzorni inženir pri projektu Simon Premrl.
Vzdolž hitre ceste med Razdrtim in Vipavo postavljajo tudi protivetrno ograjo. Ker ta tehta več tisoč ton, se pojavljajo tudi pomisleki, ali bo zaradi nje hitra cesta še dodatno drsela? "Na celoten obseg viadukta je ta teža zanemarljiva in projektant je ugotovil, da protivetrna ograja ne bo vplivala na poslabšanje stabilnostnih razmer," zagotavlja Žibartova.
Bistveno pa naj bi se glede na modele zaradi nje zmanjšala frekvenca zapiranj hitre ceste v času burje. Za koliko konkretno? "Ko bo protivetrna ograja postavljena na celotnem odseku, se bodo izvedla še dodatna testiranja in potem se bo izdelal obratovalni monitoring in režim ukrepanja v času burje," odgovarjajo na Darsu.
62-milijonska prenova vključuje še obnovo voziščne konstrukcije. Na Darsu so sicer že prejeli zahtevke za dodatne stroške, ki jih preučujejo. Prvo fazo bodo, kot načrtovano, zaključili okrog 23. novembra.
"Mislim, da se je zadeva dokaj dobro izšla. Je pa to seveda prvi polčas, drugo leto ponovnih približno 100 dni dela na nasprotnem smernem vozišču hitre ceste," napoveduje vodja službe za upravljanje prometa pri Darsu Zvonko Zavasnik.
Ponovno zaporo z enakim prometnim režimom načrtujejo julija prihodnje leto.
Ameriški potniki pred kolapsom: letalski promet kmalu na minimumu
Letalski promet v ZDA bi se lahko kmalu upočasnil na minimum, je opozoril ameriški minister za promet Sean Duffy. Ameriške letalske družbe so namreč do sobote zvečer odpovedale več kot 2500 vikend letov zaradi pomanjkanja kontrolorjev letov in drugega osebja v času prekinitve financiranja ameriške vlade. Še okoli 6000 letov je imelo zamude. Postopno zmanjševanje števila letov izvajajo na 40 največjih letališčih v ZDA.
Minister Duffy je dejal, da se bo število odpovedanih letov in zamud še povečalo, če se bo zastoj pri financiranju nadaljeval, medtem ko se Američani pripravljajo na potovanje za zahvalni dan konec meseca. "Stanje se bo le poslabšalo," je Duffy dejal v današnji informativni oddaji State of the Union na televizijski mreži CNN.
Duffy je opozoril, da mnogi Američani, ki načrtujejo potovanje za zahvalni dan 27. novembra, ne bodo mogli leteti, ker ne bo toliko letov, če se zadeve ne bodo spet normalizirale.
Najhujše motnje so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zabeležili na mednarodnem letališču Charlotte Douglas v Severni Karolini, sledilo pa je mednarodno letališče Newark Liberty v New Jerseyju, glavno letališče za potnike, ki potujejo v New York.
Število odpovedi se je v soboto, ko je običajno manj letalskega prometa, povečalo na več kot 1500, potem ko je bilo prejšnji dan nekaj več kot 1000 odpovedi, ugotavlja spletna stran za sledenje letov FlightAware. Do večera so ameriške letalske družbe za nedeljo že odpovedale več kot 1000 letov. Približno 6000 letov pa je imelo zamude, je razvidno s podatkov omenjene spletne strani.
"Vsi potujemo. Vsi moramo nekam iti," je za AP dejala 36-letna Emmy Holguin, ki je letela iz Miamija, da bi obiskala družino v Dominikanski republiki. "Upam, da bo vlada lahko poskrbela za to."
Proračunska blokada
Analitiki opozarjajo, da se bo stanje stopnjevalo in razširilo daleč preko meja letalskega prometa, če se bodo odpovedi še naprej vrstile in nadaljevale v teden, ko v ZDA praznujejo zahvalni dan.
Zaprtje, ki traja že 40. dan in je najdaljše v zgodovini ZDA, izhaja iz proračunske blokade med demokrati in republikanci v kongresu, ki se osredotoča na izdatke za zdravstveno varstvo.
Neuspeh pri sprejetju proračuna je v veliki meri ustavil redno delovanje vlade, zaradi česar mnogi zvezni uslužbenci, vključno z letalskimi kontrolorji, že skoraj mesec dni delajo brez plačila. Del kontrolorjev zračnega prometa si je zato že poiskal druge službe ali koristi bolniško odsotnost. To pa je le še poslabšalo že prej obstoječe pomanjkanje osebja.
Ameriška uprava za varnost v zračnem prometu (FAA), ki je ugotovila, da ne more zagotoviti varnosti ob polni obremenitvi prometa, je zato ukazala postopno zmanjševanje števila letov na 40 največjih letališčih v ZDA. Prihodnji petek naj bi tako delež odpovedanih letov znašal že deset odstotkov. V primeru obnovitve financiranja vlade bodo lete ponovno vzpostavili.
Rekorder napihal dva promila, vozniki sprašujejo, ali alkotesti sploh še veljajo
Končuje se vikend pred Martinovim, ki je eden najbolj kritičnih na cestah zaradi alkohola. Policisti so po vsej državi poostrili nadzor. Na območju ljubljanske policijske uprave je potekala akcija Promil, vse voznike, ki so jih ustavili, so preizkusili z alkotesti. Pihalo je več kot 300 voznikov, šestim so začasno odvzeli vozniško dovoljenje, rekorder je napihal kar dva promila in so ga pridržali do iztreznitve. Mnogi vozniki pa so spraševali, ali alkotesti sploh še veljajo.
Iz Ljubljane proti Ivančni Gorici je voznike ustavljalo več ekip. Vsakemu, ki so ga ustavili, so odredili preizkus alkoholiziranosti, nekatere so ustavili tudi večkrat. "Danes dvakrat v petih minutah," je priznal eden od voznikov.
Voznik v Grosuplju je napihal 0,99, ali po starem dobra dva promila. "Ta je prekoračil toliko, da bo tudi pridržan," je pojasnil inšpektor na Policijski upravi Ljubljana Refik Hodžić.
Pogosto vprašanje pa: ali alkotesti še veljajo? Policija odgovarja, da ja.
Statistika je za letošnje leto sicer jasna. "Več kot 1300 pijanih udeležencev v nesrečah in 22 smrti zaradi alkohola nedvomno kažejo na to, da je alkohol prisoten," opozarja Hodžić.
Voznike so preverjali tudi v središču Ljubljane pri glavni železniški postaji, v Ribnici pa so dobili voznika, ki je napihal nad mejo. Nadaljnjo vožnjo so mu prepovedali.
"Prazniki in razna praznovanja se na cesti opazijo, mi pa želimo, da bi vozniki vse leto vozili trezni, da bodo ceste varne," dodaja Sandi Sheikha iz prometne policije Ljubljana.
Zato policisti napovedujejo poostrene nadzore vse do konca leta.
Vojna z droni in proti njim se nadaljuje. Če Rusija za napade uporablja poceni brezpilotnike, na katere namestijo eksploziv, so očitno finančno ugodno in učinkovito obrambo pred temi brezpilotnimi letalniki našli tudi na ukrajinski strani. Vojake in civiliste vzdolž fronte pred nevarnostjo, ki preti iz zraka, ščitijo odpadne ribiške mreže z različnih koncev Evrope.
Ob zahodni obali Francije se kopičijo obrabljene ribiške mreže. Ribiči jih uporabljajo največ dve leti, nato pa jih zaradi dotrajanosti zavržejo.
Njihovo ponovno uporabno vrednost pa so prepoznali v Ukrajini, kamor je dobrodelna organizacija Kernic Solidarités poslala že dve pošiljki teh mrež v skupni dolžini 280 kilometrov, poroča Guardian.
Ukrajinci z ribiškimi mrežami vzdolž fronte postavijo nekakšne tunele, v katere se s svojimi propelerji ujamejo ruski droni.
Christian Abaziou, član organizacije, je povedal, da so mreže Ukrajinci najprej uporabljali za varovanje zdravniških taborov v bližini fronte, zdaj pa so jih razprli tudi nad cestami, mostovi, vhodi v bolnišnice, jarki in vozili. Manjše kose mrež pa namestijo tudi na svoje drone, ki nato mrežo odvržejo na ruske brezpilotne letalnike.
Da se lahko znebijo starih mrež, veseli tudi Francoze, saj se je v zadnjih letih v Bretaniji na zahodu države zaprlo več podjetij, ki so mreže lahko reciklirale. Več sto ton starih ribiških mrež so v Ukrajino darovali tudi švedski in danski ribiči.
V prihodnjem tednu na cestah proti jugovzhodnemu delu države pričakujte večje število vojaških vozil. "Pripadnice in pripadniki poveljstev in enot Slovenske vojske bodo v tednu od 10. do 16. novembra znotraj vojašnic ter vadišč in strelišč Slovenske vojske izvajali načrtovane vaje in usposabljanja, ki bodo vsebovala tudi premike moštev ter vojaških vozil na lokacije izvedbe teh aktivnosti in nazaj v matične enote," pojasnjujejo v Slovenski vojski.
Povečan promet vojaških vozil na koridorjih mobilnosti bo predvsem v torek, 11., in v sredo, 12., novembra iz vojašnic po Sloveniji v smeri vojašnic v Novem mestu in Cerkljah ob Krki. Promet bo nato povečan tudi v nasprotni smeri ob vračanju v matične enote.
Ostale aktivnosti bodo sicer potekale na več lokacijah po državi.
Kot so še pojasnili v Slovenski vojski, gre za vajo Jesen 25, v sklopu katere bodo na strateški ravni preigrani procesi načrtovanja in priprav na povečanje vojaških zmogljivosti in njihovega dopolnjevanja, postopki načrtovanja in priprav mobilizacije ter izvajanja nalog podpore države gostiteljice. Hkrati bodo aktivnosti potekale tudi na operativni in taktični ravni.
Na obrobju Ljubljane, v Dobrunjah stoji najdražji moški zapor pri nas, vreden 86,5 milijona evrov. Namesto, da bi v njem potekala izobraževanja pravosodnih policistov v pričakovanju selitve zapornikov iz prenatrpanega zapora na Povšetovi, zapor tudi dobrega pol leta po vloženi vlogi še vedno nima uporabnega dovoljenja. Z njim se ukvarjajo inšpekcija, policija, tožilstvo, v ozadju je še spor pravosodnega ministrstva z glavnim izvajalcem družbo CGP zaradi plačila del. Zaporniki na Povšetovi pa medtem vlagajo odškodninske zahtevke zaradi slabih bivanjskih pogojev.
Zapor v Dobrunjah stoji na degradiranem območju nekdanje gramoznice, zasute z gradbenimi odpadki. Koliko je bilo teh odpadkov, ki jih je bilo treba z gradbišča zapora odpeljati, je vprašanje, zaradi katerega je počilo med ministrstvom za pravosodje in glavnim izvajalcem projekta družbo CGP d.d. Pravosodna ministrica v odstopu Andreja Katič, ki je spregovorila za Fokus, je prepričana, da precej manj, kot navaja CGP. Ministrstvo zato ne namerava plačati dodatnih 5,1 milijona evrov, kolikor za njihov odvoz zahteva CGP.
Kdo in kam je vozil gradbene odpadke, kaj pravijo na to v CGP, ki je glavni izvajalec gradnje zapora v Dobrunjah, in zakaj zapornikov ne bodo selili v Dobrunje decembra, kot je bilo načrtovano?
Zapletov, povezanih z gradnjo zapora, je še veliko. Zaradi gradbenih odpadkov se z enim največjih državnih gradenj, ukvarja okoljska inšpekcija. Namesto na legalne deponije so gradbene odpadke z gradbišča vozili kar v naravo. Okoljska inšpekcija je doslej izdala štiri inšpekcijske odločbe. Tako kot v aferi domnevnih fiktivnih poslov na Slovenskih železnicah se tudi v tej zgodbi pojavlja ime avtoprevoznika Antona Grandovca. Ta je sicer v pogovoru z nami nelegalno odlaganje zanikal. Od 34 identificiranih lokacij je bil do zdaj sum nezakonitega odlaganja potrjen na šestih lokacijah.
Z gradbenimi odpadki so povezane tudi kazenske ovadbe. Doslej jih je bilo na policijo in tožilstvo vloženih kar nekaj. Nazadnje prejšnji mesec, ko je to storila okoljska inšpekcija. Razlog je po naših informacijah sum ponarejenih evidenčnih listov, ki sicer vsebujejo podatke o količini in lokaciji odloženih odpadkov.
Kazensko ovadbo je vložilo tudi pravosodno ministrstvo. Zoper neznanega storilca, pojasnjuje pravosodna ministrica v odstopu Katičeva. Tudi v tem primeru zaradi suma ponarejenih evidenčnih listov. "Smo ugotovili, da so bili evidenčni listi izdani na takšen način, da je vsako minuto šel en velik tovornjak z gradbišča, kar je praktično nemogoče. Vse, kar imamo v zvezi s tem, smo predali tožilstvu in bili tudi zaslišani v določenem postopku. Pri meni se je tudi že oglasila policija," pravi Katičeva.
Še ena težava. Dobrega pol leta po vloženi vlogi zapor v Dobrunjah še vedno nima uporabnega dovoljenja. Razlog so tehnične pomanjkljivosti, ki jih je avgusta ugotovila komisija za tehnični pregled Ministrstva za naravne vire in prostor. Rok za njihovo odpravo je bil 28. oktober, a je ministrstvo rok na zahtevo investitorja podaljšalo na 12. november.
Novi zapor stoji, zaporniki pa vlagajo odškodninske zahtevke
Kljub temu, da najdražji zapor v Dobrunjah stoji, zaporniki še naprej ostajajo v utesnjenem ljubljanskem zaporu na Povšetovi in vlagajo odškodninske zahtevke. Do danes je Slovenija izplačala zaradi slabih bivanjskih razmer v zaporih dobrih 400.000 evrov odškodnin.
In kdaj končno bodo zapornike s Povšetove ter iz moškega odprtega zapora na Igu preselili v Dobrunje? Januarja prihodnje leto, odgovarja generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Denis Perše. Pri selitvi pa ne bodo pomagali tujci, razlaga Perše spremenjeni načrt selitve. "Smo se pogovarjali o možnosti in tudi vzpostavili kontakt s kolegi Avstrijci, ki imajo za to primerna sredstva, predvsem v smislu avtobusov. Vendar smo nekako se potem dogovorili drugače, tako bodo prišli na pomoč pravosodni policisti iz drugih zavodov."
Gradnje ženskega zapora ne bo
Medtem ko je moški zapor v Dobrunjah zgrajen, čeprav brez uporabnega dovoljenja, pa naslednje leto propade pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo prav tako potrebnega ženskega zapora na Igu. Razlog je, pojasnjuje ministrica v odstopu Katič, da v proračunu za to ni denarja. "Želeli smo opraviti določena dela tako, da bi gradbeno dovoljenje ohranili, vendar je bilo zadnje javno naročilo neuspešno. Zaradi tega, ker so ponudbe, ki smo jih pridobili, presegale sredstva, ki jih imamo na razpolago."
Po vseh letih dogovarjanj, načrtov in celo pridobljenem gradbenem dovoljenju tako začetka gradnje ženskega zapora na Igu ne bomo dočakali niti pod to vlado.
Supertajfun besno premetava viseči most, evakuirali skoraj milijon ljudi
Filipinom se približuje supertajfun Fung-Wong z močnim vetrom in nalivi, zaradi česar so v provincah na severu, vzhodu in v osrednjem delu države evakuirali več kot 900.000 ljudi. Na družbenih medijih že krožijo posnetki močnih vetrov, ki med drugim besno premetavajo viseči most v Camaliganu. Supertajfun je že dosegel del države in po prvih podatkih zahteval dve smrtni žrtvi.
Po podatkih filipinske vlade bi lahko supertajfun Fung-Wong prizadel skupno 8,4 milijona ljudi, od tega 5,7 milijona na območjih ob obali. Vremenoslovci napovedujejo, da bo ponekod prinesel do 200 milimetrov padavin, kar bi povzročilo poplave.
Po navedbah filipinske meteorološke službe je Fung-Wong davi po krajevnem času prešel območje blizu province Catanduanes na vzhodu Filipinov z največjo hitrostjo vetra 185 kilometrov na uro in sunki do 230 kilometrov na uro. Drevi ali v ponedeljek zjutraj bo po napovedih dosegel provinco Aurora na severu države.
Na družbenih omrežjih kroži posnetek, ki kažejo, kako močan veter stresa znameniti viseči most v Camaliganu.
Že preštevajo smrtne žrtve
Fung-Wong je že dosegel del države in po prvih podatkih zahteval dve smrtni žrtvi, a najhuje še pričakujejo.
V osrednjem delu Filipinov je umrla 64-letna ženska, ki se je skušala evakuirati. Njeno truplo so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izvlekli izpod ruševin in podrtega drevja. Drugo smrtno žrtev, osebo, ki se je utopila v poplavah na otoku Catanduanes, je kmalu zatem potrdil urad za civilno zaščito.
V delih provinc na vzhodu države so pred prihodom supertajfuna, ki ga pričakujejo drevi po krajevnem času, prekinili oskrbo z električno energijo.
"Ponovno pozivamo javnost, naj se pripravi, upošteva opozorila in izvede preventivne ukrepe, saj se tajfun približuje," je dejal namestnik direktorja nacionalnega urada za civilno zaščito Bernardo Rafaelito Alejandro. Ob tem je ljudi pozval, naj ostanejo mirni.
Zaradi tajfuna bodo v večjem delu Filipinov, tudi v prestolnici Manila, v ponedeljek zaprte šole in javne ustanove. Odpovedali so že skoraj 300 letov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Filipine po poročanju nemške tiskovne agencije dpa vsako leto prizadene povprečno okoli 20 tropskih ciklonov.
Pred nekaj dnevi je na Filipinih divjal tajfun Kalmaegi, ki je po najnovejših podatkih tamkajšnjih oblasti zahteval 224 smrtnih žrtev.
Prek spleta kupoval avtomobil, ostal brez več kot 70.000 evrov
Jeseniški policisti obravnavajo primer spletne goljufije. Tokrat je bil tarča moški, ki se je prek spleta dogovoril za nakup avtomobila in kupnino prodajalcu tudi nakazal. Na dogovorjeni lokaciji v tujini pa nato o tem niso vedeli ničesar.
Kot so sporočili iz Policijske uprave (PU) Kranj, so bili jeseniški policisti o dogodku obveščeni v petek zvečer. "Po podatkih, s katerimi razpolagamo, se je moški s prodajalcem prek ene izmed aplikacij spletnih ponudnikov vozil v tujini dogovoril za nakup avtomobila v vrednosti več kot 70.000 evrov ter mu kupnino tudi nakazal," so zapisali.
Zapletlo pa se je, ko je kupec želel avtomobil prevzeti na dogovorjeni lokaciji v tujini, kjer pa o tem niso vedeli ničesar.
Policisti o dejanju zbirajo obvestila in bodo o vseh ugotovitvah obveščali pristojno državno tožilstvo, so še zapisali v PU Kranj.
Ob tem so ponovno opozorili, da naj ljudje s svojimi osebnimi in bančni podatki ravnajo odgovorno in jih ne posredujejo nikomur, če se predhodno ne prepričajo, da je to varno. "Ne nasedajte klicateljem in ne potrjujete nobenih povezav, ki jih dobite po elektronski pošti ali v obliki drugih sporočili," svetujejo.
Tovrstne spletne zlorabe lahko najbolje prepreči vsak posameznik sam, s tem, da ne odgovarja, potrjuje ali daje kakršnihkoli podatkov drugim. "Sporočilo preprosto zbrišite ali pošiljatelja blokirajte. Pred kakršnokoli dejavnostjo se o vsem prej prepričajte in preverite. Pazite na svoje premoženje," so še dodali.
Los Angeles Lakers so po petih zaporednih zmagah klonili v Atlanti, ki je zmagala prepričljivo z izidom 122:102. Trener JJ Redick je začetno peterico sredi tretje četrtine posedel na klop za rezerviste, po tekmi pa ni skrival svojega razočaranja.
"Nocoj mi ni bilo veliko všeč. Zelo sem razočaran," je na novinarski konferenci po obračunu, na katerem so domači Hawksi dominirali od začetka do konca, dejal JJ Redick. Odsotnosti LeBrona Jamesa in Austina Reavesa ni želel uporabiti kot izgovor, saj so bili tudi pri domačih zaradi poškodb odsotni trije člani začetne peterice. "Oni so igrali s potrebno količino truda, nujnosti in fizične energije," je po tekmi priznal trener Lakersov.
Sredi tretje četrtine, ko je Atlanta vodila z več kot 20 točkami prednosti, je Redick na klop za rezerviste poslal Luko Dončića in ostale igralce, ki so tekmo začeli v prvi peterki. Dončić je v prvem polčasu vpisal 22 točk, v drugem pa ni dodal niti ene točke. Ko je eden od ameriških novinarjev Redicka vprašal, kdaj je ugotovil, da prva postava ne bo učinkovita proti Hawksom, se ni zadrževal: "Že po dveh minutah tekme sem to ugotovil."
Center DeAndre Ayton je tekmo zaključil po treh minutah tretje četrtine, ko je imel na svojem računu 11 točk in pet skokov. "Oni so igrali izjemno, ampak mi se nismo niti borili. Na papirju in na posnetkih je videti slabo. Po tej tekmi bo hrana, ki jo bomo jedli, zelo slabega okusa, ampak v ligi NBA smo, kjer se igra 82 tekem v sezoni, zato moramo biti pripravljeni na naslednjo tekmo," je po obračunu dejal Ayton.
Dalton Knecht je bil del ekipe, ki je tekmo zaključila. Na koncu je imel na svojem računu 14 točk. "Mislim, da se (trener) zaveda, da smo dobili zaušnico. Poskušali smo udariti nazaj, ampak oni niso popuščali. Morali si bomo ogledati posnetke tekme in sprejeti kritike," je bil Knecht razočaran po koncu tekme.
Tudi Jake LaRavia je tekmo začel na igrišču in zaključil na klopi: "Nekaj se bomo morali naučiti iz te tekme in napredovati. Zavedati se moramo, da to ni identiteta tega moštva. Ta tekma je bila izjema med prvimi desetimi, ki smo jih do zdaj odigrali. Ne sme nas zlomiti, saj moramo biti že na naslednji tekmi pripravljeni na igro."
Obsežen požar zajel industrijski kompleks v Radomljah
V industrijskem kompleksu nekdanjega LIP Radomlje je ponoči izbruhnil požar, ki je zajel dobrih 2000 kvadratnih metrov prostorov. Vzrok požara še preiskujejo.
Kot so zapisali v Centru za zaščito in reševanje (CZR) Domžale, je požar v Preserjah pri Radomljah izbruhnil malo po polnoči. Požar je zajel dobrih 2000 kvadratnih metrov skladiščnih in proizvodnih prostorov industrijskega kompleksa nekdanjega LIP Radomlje.
"Aktivirana je bila celotna javna gasilska služba Občina Domžale ter gasilci PGD Mengeš, PGD Kamnik in PGD Šmarca ter štab Civilne zaščite Občine Domžale," so zapisali na CZR Domžale. Na terenu je posredovalo več kot 150 gasilcev, ki so požar omejili do jutra omejili.
Okoliške prebivalce so pozvali, naj zaradi sproščanja dima zapirajo okna ter naj se ne približujejo območju požara.
Vzrok požara zaenkrat ni znan. Kot poroča portal Domžalec.si, naj bi zagorelo tudi v delu industrijskega objekta, kjer so parkirani rabljeni avtomobili.
Vse informacije glede nadaljnjih aktivnosti bodo dostopne na uradnih kanalih Občine Domžale ter CZR Domžale.
Po več kot 100 letih našli diamant, ki je krasil krono Habsburžanov
Po več kot 100 letih so v Kanadi našli cesarske dragulje družine Habsburžanov. In med njimi je še posebej dragocen 137-karatni velikanski diamant, znan kot Florentinski. Kako so lahko dragulji za tako dolgo izginili, kakšna je njihova vrednost in kakšna je njihova usoda?
Nekoč je pripadal mogočni družini Medici, vladarjem Firenc, po izumrtju rodu pa je prešel v roke Habsburžanov. Ko pa je kraljeva družina pobegnila z Dunaja, se je zdelo, da je diamant izginil brez sledu, z njim pa tudi vsaka gotovost o njegovi usodi. Žena Karla I., cesarica Cita, je morala pobegniti v Kanado. In s seboj je vzela tudi dragulje.
"Vedno je imela s seboj majhen rjav kovček. Bil je res kot majhen kovček za izseljence. Preprosto so ga dali v sef in ga zaklenili," se spominja Karl Habsburg, glava družine Habsburg-Lorraine.
Potomci nekdanje habsburške cesarske družine pravijo, da legendarni diamant ni bil nikoli ukraden ali izgubljen, temveč je bil varovan na skrivaj. Lokacijo diamanta je cesarica zaupala le dvema svojima sinovoma in jima naročila, naj informacije hranita zaupne še vsaj 100 let po Karlovi smrti. Bala se je namreč, da bi razkritje lokacije dragulja lahko ogrozilo tako diamant kot njene naslednike.
"Seveda so tam nekateri predmeti, ki družini veliko pomenijo. Omenil bom samo enega. Na primer, tam je zlati plašč, ki je pripadal Jožefu II. Moj dedek ga je nosil na smrtni postelji na Madeiri," je povedal Karl Habsburg.
Pred kratkim je je v imenu Habsburžanov odpotoval v Kanado zlatar Christoph Köchert. Njegova naloga je bila ugotoviti, ali so predmeti v sefu res tisti, ki so bili tako dolgo pogrešani. Kaj pa njihova vrednost? "Vsakega je samo po en kos. In so zelo iskani, vendar na to vprašanje ne bomo nikoli odgovorili, ker kosi ne bodo prodani," je dejal zlatar.
Dragulji bodo vsaj zaenkrat ostali v Kanadi in bojo v tamkajšnjem muzeju razstavljeni v zahvalo za sprejem družine.
Na protestnem shodu za izgradnjo zadrževalnika v Komendi 200 ljudi
V Komendi se je na protestnem shodu za izgradnjo zadrževalnika poplavnih vod v Komendi zbralo okoli 200 ljudi. Vlado so pozvali, naj pospeši izgradnjo zadrževalnika na Tunjščici, saj da je ključen ukrep za zmanjšanje poplavne ogroženosti.
Civilno iniciativo so ustanovili ob močnem deževju pred dvema tednoma, saj so bili vodotoki ponovno napolnjeni do vrha, je za STA povedal predstavnik civilne iniciative Miro Reven in pojasnil, da potoka Pšata in Tunjščica od deževju prineseta ogromno vode. Po poplavah leta 2007 so ob gradnji industrijske cone v dolino Tunjščice začeli voziti odvečni material za suhi zadrževalnik, ki bi s pomočjo dinamične kretnice spuščal samo toliko vode, kot jo struge lahko prenesejo.
Reven je poudaril, da bi že takrat morala država začeti urejati zadrževalnik, a se do danes ni zgodilo nič, na direkciji za vode in ministrstvu za naravne vire in prostor po njegovih beseda doslej niso pripravili nobene dokumentacije. Poudaril je tudi, da bi morala država popraviti tudi mostove na Pšati, ki da so prenizki.
Ob poplavah avgusta 2023 je v Komendi poplavilo več kot 800 objektov, zaradi poplav je ena oseba tudi umrla. "Ocena škode je okoli 31 milijonov, projektna ocena zadrževalnika pa je bila okrog tri milijone evrov," je dejal.
Direkcija za vode je sicer v petek objavila predviden terminski načrt gradnje zadrževalnika. Do junija 2027 naj bi pripravili dokumentacijo, pridobili zemljišča in gradbeno dovoljenje, z gradnjo naj bi začeli oktobra 2027 in jo končali marca 2029, objekt pa naj bi v upravljanje predali aprila 2029.
Reven je opozoril, da občani Komende ne morejo čakati tako dolgo, saj so ob polnih strugah prestrašeni. "Želimo, da je zadrževalnik narejen leta 2026, ker gre za enostaven objekt. To ni jedrska elektrarna, da bi jo delali toliko let," je povedal. Po njegovih besedah se projekt vleče prek vseh razumnih meja. "Tudi mi smo imeli nepotrebno žrtev, ki je ne bi bilo, če bi država že zdavnaj naredila ta zadrževalnik," je prepričan.
Povedal je, da naj bi se člani civilne iniciative skupaj z županom Komende Jurijem Kernom v naslednjih 14 dneh udeležili sestanka na direkciji za vode.
Na direkciji so v petkovi objavi zapisali, da bo z izgradnjo suhega zadrževalnika Tunjščica omogočeno delno zadrževanje pretoka iz Tunjščice v Pšato, kar bo pomembno prispevalo k izboljšanju poplavne varnosti naselij Moste in Suhadole. Poleg tega se bo povečala tudi poplavna varnost na območjih občin Mengeš, Trzin in Domžale.
Projekt vreden 9,4 milijona evrov
Za območje zadrževalnika je Občina Komenda decembra 2017 sprejela odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki predvideva izvedbo nasipa, zaporničnega objekta, varnostnega preliva, dostopnih poti in potrebnih komunalnih vodov. Ker je zadrževalnik načrtovan kot suhi zadrževalnik visokih voda, bo pretežni del območja ostal v kmetijski rabi.
Pred začetkom priprave projektne dokumentacije je direkcija naročila geološko-geomehanske raziskave za preveritev primernosti obstoječega nasutja gradbenega materiala na območju predvidene pregrade. Rezultati raziskav so pokazali, da je material pod določenimi pogoji primeren za vgradnjo v nasip in da v odvzetih vzorcih niso bile ugotovljene nevarne snovi.
Januarja lani so objavili javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar ga zaradi nedopustnih ponudb niso mogli uspešno zaključiti. Postopek javnega naročila za pridobitev projektanta so ponovili in prioritetno naročili vse potrebne strokovne podlage ter projektno dokumentacijo za pridobitev projektnih pogojev, ki je bila zaključena oktobra letos. Trenutno je v pripravi javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije ter za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Investicijska vrednost projekta znaša 9,4 milijona evrov, financirali pa ga bodo delno s sredstvi sklada za vode in delno iz podnebnega sklada, je pojasnila direkcija.
Na spletni strani Občine Komenda so zapisali, da časovnica ni bila dogovorjena, ampak le predstavljena. "Za Občino Komenda ta časovnica ni sprejemljiva, zato je pozvala pristojni organ za ponovno preučitev na podlagi novih dejstev. Odgovorni na direkciji so zagotovili, da bodo časovnico preverili in jo ustrezno korigirali," so objavili. Dogovorili so se tudi, da že v mesecu novembru pripravijo javno naročilo za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Omejena ponudba! 
100 % BREZPLAČEN Premium dostop za prvih 100.000 uporabnikov 
Redna cena: 2.399,40 USD/leto → Zdaj: 0 $
Zmogljiva orodja za pametne trgovalne strategije
Če to zamudiš zdaj, si boš kasneje očital!
