Strange signal from mysterious interstellar visitor 3I/ATLAS as it approaches Earth
Astronomers have picked up a radio signal from a mysterious interstellar visitor passing through the Solar System.
Using the MeerKAT radio telescope in South Africa, researchers detected hydroxyl radicals (OH) around the object on October 24.
“These molecules leave a distinct radio signature that telescopes like MeerKAT can pick up,” explained Harvard professor Avi Loeb, who has been studying 3I/ATLAS since the summer.
Analysis suggests that the object's surface temperature is around –45°F (–43°C) and that the diameter could reach up to 6 miles.
"This signal constitutes the first radio detection of 3I/ATLAS," added Professor Loeb.
The discovery comes a few days after the object passed close to our planet, which made it easier to observe.
Optical images captured on November 9 showed that the object is releasing giant showers of material, stretching about 600,000 miles toward the Sun and almost 1.8 million miles in the opposite direction – roughly the diameter of the Sun or Moon in the sky.
At its current distance of 203 million miles from Earth, these are the first clear measurements of the extraordinary magnitude of 3I/ATLAS's activity.
According to Professor Loeb, the interstellar object is at least 3 miles in diameter, and could reach 6 miles or more.
By comparison, the famous interstellar object 1I/'Oumuamua, discovered in 2017, was only a few hundred feet in diameter.
The extreme rate of the 3I/ATLAS showers raises big questions. If the object is a natural comet, the speed of movement of the showers should be much slower and it would take months to reach the observed distances.
“The numbers defy a natural explanation,” said Professor Loeb.
"The mass loss, rapid brightening near perihelion, and size point to an anomaly."
The true nature of 3I/ATLAS is expected to be clarified on December 19, when the object will make its closest approach to Earth. At that time, space telescopes such as Hubble and Webb will measure the speed, composition, and total mass of the rain, helping to determine whether we are dealing with a regular icy comet or perhaps an object with technological systems that produce the rain with less mass loss.
Additionally, NASA's Juno spacecraft will monitor the object on March 16, 2026, when it passes 33 million miles from Jupiter, using its dipole antenna to search for low-frequency radio signals.
Observers around the world are also tracking the object, in part because its trajectory coincides within 9 degrees with the direction of the famous "Wow!" signal of 1977.
"3I/ATLAS is giving us a rare opportunity to study an interstellar object in real time," Loeb added.
"Radio and optical data show that it is ejecting massive amounts of material at extraordinary speeds and is behaving in ways that challenge our understanding of natural comets."
V jugozahodni kitajski provinci Sečuan se je zrušil del nedavno odprtega mostu Hongqi ob državni avtocesti, ki povezuje osrčje države s Tibetom. Poročil o morebitnih žrtvah še ni, popuščanje so namreč opazili že dan prej, zato so most zaprli.
Reuters poroča o zrušenju mostu na Kitajskem, ki so ga odprli šele nedavno, gradnja je bila končana začetek letošnjega leta.
Policija v mestu Maerkang je tako že v ponedeljek popoldne zaprla 758 metrov dolg most Hongqi za ves promet. Na bližnjih pobočjih in cestah so se namreč pojavile razpoke, na gorskem terenu pa so bili opaženi premiki. V torek popoldne so se razmere na gorskem pobočju močno poslabšale, kar je povzročilo zemeljske plazove, ki so povzročili zrušitev mostu, so sporočile lokalne oblasti.
Reuters poroča o zrušenju mostu na Kitajskem, ki so ga odprli šele nedavno, gradnja je bila končana začetek letošnjega leta.
Policija v mestu Maerkang je tako že v ponedeljek popoldne zaprla 758 metrov dolg most Hongqi za ves promet. Na bližnjih pobočjih in cestah so se namreč pojavile razpoke, na gorskem terenu pa so bili opaženi premiki. V torek popoldne so se razmere na gorskem pobočju močno poslabšale, kar je povzročilo zemeljske plazove, ki so povzročili zrušitev mostu, so sporočile lokalne oblasti.
Newsweek pa poroča, da je nenadna zrušitev nove konstrukcije sprožila zaskrbljenost glede dolgoročnih gradbenih standardov, zlasti v zahodnih provincah Kitajske, kjer veliki prometni projekti pogosto prečkajo nestanoviten teren. Čeprav še ni dokazov o gradbenih napakah na mostu Hongqi, se je podoben incident zgodil avgusta, ko se je v provinci Qinghai zrušil železniški most, pri čemer je umrlo najmanj 12 delavcev.
Newsweek pa poroča, da je nenadna zrušitev nove konstrukcije sprožila zaskrbljenost glede dolgoročnih gradbenih standardov, zlasti v zahodnih provincah Kitajske, kjer veliki prometni projekti pogosto prečkajo nestanoviten teren. Čeprav še ni dokazov o gradbenih napakah na mostu Hongqi, se je podoben incident zgodil avgusta, ko se je v provinci Qinghai zrušil železniški most, pri čemer je umrlo najmanj 12 delavcev.
Oborožen na poti k premierju: član Štajerske varde s puško v roki
Pred vlado je potekala policijska intervencija. Moški iz Štajerske varde je predsedniku vlade želel osebno predati nelegalno orožje, je razvidno iz posnetka na njegovem osebnem profilu na Facebooku. Kot je moški pojasnil v posnetku, orožje ni pravo.
Pripadnik Štajerske varde je danes okrog 14.30 ure premierju Robertu Golobu želel osebno predati nelegalno orožje, je prvi poročal portal N1.
Pred vlado se je zato zbralo več policistov in policijskih vozil. Moški, ki je nosil kapo Štajerske varde, se je z njimi pogovarjal
Celotno dogajanje je v živo prenašal tudi na svojem osebnem Facebook profilu. S posnetkov je razvidno, kako v rokah drži pištolo in puško.
"To, kar je bilo danes je vse neučinkovito in nepravo orožje z namenom, da pokažem širši javnosti, ko bo sprejet ta zakon," je predstavnik Štajerske varde pojasnil v posnetku.
"Osebi so bili predmeti zaseženi in bodo poslani v analizo. Policisti o dogodku nadaljujejo z zbiranjem obvestil in bodo ustrezno ukrepali," so za 24ur.com sporočili s Policijske uprave Ljubljana.
Spomnimo, da je premier Robert Golob včeraj na seji Državnega zbora poleg Šutarjevega zakona napovedal tudi možnost predaje nezakonitega orožja.
"Vsem, ki posedujejo nezakonito orožje, želimo dati priložnost, da še pred nastopom Šutarjevega zakona orožje izročijo Policiji brez pravnih posledic," je dejal premier ter dodal, da bodo po preteku tega obdobja od Policije pričakovali, da v primerih zaznave nedovoljene uporabe orožja "deluje učinkovito in predvsem hitro".
Iz posnetkov na Facebooku je razvidno tudi, da je večkrat izrazil nasprotovanje odvzemu orožja ter izrazil prepričanje, da ni problem v orožju, pač pa ljudeh, ki odločajo o prihodnosti države.
V kabinetu predsednika vlade samega dogodka niso podrobneje komentirali, v odzivuso navedli, da pričakujejo, da bo Policija opravila vse postopke v skladu z zakonodajo.
Pri Mavericksih izgubili potrpljenje: Dallas odpustil Harrisona
Kar se je po Dallasovem slabem začetku sezone lige NBA ugibalo že nekaj časa, naj bi tudi uresničilo: Nico Harrison ni več športni direktor Mavericksov. Kot poroča dobro obveščeni novinar ameriškega ESPN Shams Charania, je lastnik kluba Patrick Dumont devet mesecev po slovitem odhodu Luke Dončića in po katastrofalnem začetku nove sezone s Harrisonom prekinil sodelovanje.
Navijači Dallasa so odhod Nica Harrisona začeli zahtevati že pred devetimi meseci, ko je ta iz svojega moštva odslovil prvega zvezdnika Mavericksov Luko Dončića.
Športni direktor Mavsov je takrat postal najbolj nezaželena oseba v Dallasu, njegova poteza je navijače razjezila do te mere, da so Harrisona na vsaki tekmi, ki se je je udeležil, izžvižgali, vodstvu ekipe pa z vkliki jasno sporočali svoje želje: "Odpustite Nica!"
Po slabem začetku sezone za Dallas se je njihova želja tudi uresničila. Mavsi so na prvih enajstih tekmah zbrali le tri zmage in kar osem porazov, s tem izkupičkom pa so pristali pri repu lestvice zahodne konference.
Lastniki kluba, na čelu z njihovim predstavnikom Patrickom Dumontom, so Harrisona dolgo časa branili, zdaj pa je očitno v klubu vendarle zavrelo, saj novinar ESPN Shams Charania poroča, da je 52-letnik izgubil svoj stolček.
"Mavericksi so odpustili Harrisona devet mesecev po osupljivi menjavi Luke Dončića - potezi, za katero je Dumont prevzel odgovornost in jo v pogovoru z navijačem v ponedeljek zvečer tudi priznal kot napako," je na X-u delil vedno dobro obveščeni Charania.
O vse bolj napetih odnosih med Harrisonom in lastnikom kluba Dumontom je ameriški novinar Marc Stein poročal že pred dnevi. Trenja naj bi se pojavila že takoj po menjavi Dončića, ob slabem začetku nove sezone, po katerem je napredovanje v končnico vse bolj pod vprašajem, pa je vodstvo kluba postalo zelo zaskrbljeno za prihodnost ekipe, je poročal Stein.
Kdo bo nasledil Harrisona, še ni znano, najverjetnejši kandidat pa je Dennis Lindsey, podpredsednik košarkarskih operacij pri Detroit Pistons in nekdanji svetovalec Dallasa.
Poslanci potrdili obvezno božičnico in spremembe za normirance
Poslanci so z 48 glasovi za in enim proti podprli zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki prinaša obvezno božičnico, zimski dodatek za upokojence ter spremembe na področju t. i. normirancev. Opozicijo sicer skrbijo posledice za gospodarstvo in javne finance. Proti je sicer glasoval le samostojni poslanec Miha Kordiš.
Minister za finance Klemen Boštjančič je na današnji izredni seji v DZ spomnil, da zakon ureja tri vsebine. Prinaša zimski regres oz. obvezno božičnico, in sicer v višini polovice minimalne plače. Letos bo izplačana v višini 639 evrov, na računih mora biti najpozneje do 18. decembra. Znesek bo neobdavčen in neoprispevčen, podjetja z likvidnostnimi težavami ga bodo lahko pod določenimi pogoji izplačala do konca marca naslednjega leta.
Ker pokojninska reforma zaradi sproženega referendumskega postopka še ni bila objavljena v uradnem listu, zakon ureja tudi izplačilo zimskega dodatka upokojencem. V višini 150 evrov bo prejemnikom pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja izplačan do 19. decembra.
Prenovljena ureditev za normirance
Zakon prenavlja tudi ureditev za normirance. Prihodkovni pogoj za vstop v sistem za t. i. polne normirance s sedanjih 60.000 evrov zvišuje na 120.000 evrov ter za t. i. popoldance s sedanjih 30.000 evrov na 50.000 evrov. Zvišuje tudi prihodkovni pogoj povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema, in sicer za polnega normiranca na 120.000 evrov, za popoldanca na 50.000 evrov in za ostale zavezance na 85.000 evrov.
V koaliciji so z zakonom zadovoljni, v opoziciji pa jih skrbi, da bo obvezna božičnica potopila podjetja v likvidnostnih težavah. Bolj kot obvezni božičnici so naklonjeni razbremenitvi plač.
V NSi so danes ne glede na to predlagali dopolnilo, da država povrne sredstva za božičnico izvajalcem socialnovarstvenih programov, izvajalcem storitev socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, humanitarnim organizacijam, zasebnim vzgojno-izobraževalnim zavodom z javno veljavnimi programi vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter prostovoljnim gasilskim društvom in zvezam.
Kot je pred glasovanjem o predlaganem dopolnilu dejal Janez Cigler Kralj (NSi), "gre za ključne ljudi naše družbe". V koaliciji pa so dopolnilo zavrnili, saj da mora zimski, tako kot poletni regres, nakazati delodajalec. "Država ne more zalagati z denarjem zasebnega podjetja," je opozorila Sandra Gazinkovski (Svoboda). Tudi zato so se v NSi glasovanja vzdržali.
Nasprotoval le Kordiš
Samostojni poslanec Miha Kordiš je tako pred glasovanjem o zakonu menil, da je božičnica v resnici božičnica za delodajalce, saj da so ti glede na to, da bo neobdavčena, edini, ki bodo privarčevali. Zato je glasoval proti zakonu.
V opoziciji so na današnji seji med drugim opozorili še pred prepogostim spreminjanjem ureditve sistema normirancev.
Minister za delo Luka Mesec pa je zavrnil očitke, da vlada zatira gospodarstvo, in poudaril, da je imelo to v zadnjih letih zelo visoke dobičke, tudi rekordne. Božičnica bo prispevala h kupni moči, je prepričan.
Svoboda: V nekaterih državah je zimski regres tradicija
Zakon trdno podpirajo v Svobodi. Kot je povedala Andreja Kert, se bo Slovenija z zimskim regresom postavila ob bok državam, v katerih imajo tovrstni ukrepi že dolgo tradicijo, v zvezi s predlaganimi spremembami na področju normirancev pa je ocenila, da naslavljajo anomalije v obstoječem sistemu in zmanjševanje sive ekonomije.
SDS: Poslanci SDS bomo božičnico donirali
Rado Gladek (SDS) je menil, da bo imela božičnica hude posledice za 30 odstotkov podjetij v rdečih številkah, in za javne finance, saj sredstva zanjo niso zagotovljena. "Standard za javni sektor je, da če ni denarja, se zadolžimo, za gospodarstvo pa, da če ni denarja, vseeno izplačajte," je ponazoril in dodal, da bodo poslanci SDS božičnico donirali v dobrodelne namene. Spomnil je še, da se v sistem normirancev posega že tretjič v zadnjih letih, "kar ustvarja nepredvidljivo poslovno okolje".
NSI: Predlagana obvezna božičnica je slaščica iz slaščičarskega butika Goloba
Predlagana obvezna božičnica je slaščica iz slaščičarskega butika premierja Roberta Goloba, pa je bil oster Jernej Vrtovec (NSi). Spomnil je, da je Golob obvezni božičnici še leta 2022 nasprotoval, pa tudi, da je koalicija razveljavila zakon o dohodnini. "Vsakemu zaposlenemu v tej državi ste s tem v treh letih vzeli že tri božičnice," je očital vladi. Oponesel ji je tudi mačehovski odnos do normirancev: "Tri leta ste to skupino ljudi, 88.000 jih je, tepli, tolkli, zatirali, omejevali," je navrgel.
V NSi so sicer vložili predlog dopolnila, da država povrne sredstva za božičnico tudi izvajalcem socialnovarstvenih programov, izvajalcem storitev socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, humanitarnim organizacijam, zasebnim vzgojno-izobraževalnim zavodom z javno veljavnimi programi vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter prostovoljnim gasilskim društvom in zvezam. Koalicija temu nasprotuje.
Odslej prepovedano trajno privezovanje psov, predvidene visoke globe
Od danes ni več dovoljeno trajno privezovanje psov v domačem okolju na kakršen koli način. Izteklo se je namreč prehodno obdobje za prilagoditev na novo ureditev, sprejeto z novelo zakona o zaščiti živali leta 2023. Za kršitev je predvidena globa v višini do 1600 evrov. Bodo pa morali biti psi med sprehodom na javnih mestih še vedno na povodcu.
Z današnjim dnem tako v domačem okolju ni dovoljena nikakršna oblika trajne namestitve psa na privezu, kot so verige, vrv, vodoravno vodilo ipd.
Psi morajo imeti namesto stalnega priveza na voljo prostor, ki jim omogoča gibanje, je varen in zavarovan pred pobegom ter ponuja možnost zavetja pred vremenskimi vplivi.
Kot primerne oblike na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin navajajo ograjene pesjake, ki omogočajo prosto gibanje, pa tudi bivanje v hiši ali stanovanju oz. kombinacijo zunanje ograjene površine in notranjega prostora.
"Ukrep ni le zakonska obveznost, temveč korak k bolj odgovornemu in spoštljivemu ravnanju z njimi," izpostavljajo na pristojni upravi. Za kršitev je predvidena globa v višini od 1000 do 1600 evrov.
Psi so namreč po pojasnilih pristojnih družabne živali, ki potrebujejo gibanje, stik z ljudmi in okoljem ter primerno zavetje. Dolgotrajno privezovanje pa jim tega ne omogoča, poudarjajo na upravi.
Kot dodajajo, stalno privezani psi pogosto trpijo zaradi pomanjkanja gibanja in socialnih stikov, poškodb, kot so odrgnine in vraščene ovratnice, vedenjskih motenj in večje občutljivosti na vremenske razmere ter pogostejših zdravstvenih težav.
Od danes veljavna prepoved pa se ne dotika uporabe povodca za nadzor nad psi na javnih mestih. Med sprehodom na javnih mestih morajo biti tako psi še vedno na povodcu.
Trajno privezovanje psov je sicer prepovedala že novela zakona o zaščiti živali iz leta 2021, a je ta dopuščala nekatere izjeme.
Nova ugibanja o Putinovem zdravju: v javnosti z močno otečeno dlanjo
Nova ugibanja o zdravstvenem stanju ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po obisku športne dvorane je na družbenih omrežjih zaokrožil posnetek njegovih otečenih rok z izbočenimi žilami.
Med obiskom v mestu Samara so številni opazili, da je 72-letni ruski predsednik z nelagodjem močno stiskal svojo oteklo desno dlan, ki že dlje časa sproža ugibanja o njegovem zdravju.
Fotografije Putinove otečene dlani so nastale v začetku novembra, ko je na jugovzhodu Rusije obiskal športno dvorano, kjer mu je predsednica gibanja Zdrava domovina predstavila pobudo o popolni prepovedi vejpanja v Rusiji.
Kremelj navedbe vsakokrat zavrne, večkrat so kot dokaz, da je predsednik v dobrem fizičnem stanju, podkrepili s Putinovimi fotografijami, ko jaha konja in igra hokej.
25 let od tragedije na Kaprunu, za katero še vedno ni odgovarjal nihče
Na smučišču Kaprun v Avstriji je pred 25 leti zagorelo v vagonu zobate železnice na smučišče Kitzsteinhorn. Med 155 žrtvami so bili tudi štirje Slovenci. Za tragedijo pravno nihče ni odgovarjal, sorodniki žrtev so se morali zadovoljiti le z odškodnino, pa še to so v veliki meri pogoltnili odvetniški honorarji.
Več strokovnih poročil je ugotovilo, da je požar na vagonu zobate železnice v Kaprunu 11. novembra 2000 izbruhnil, ko je vagon zapeljal v predor. Vzrok požara je bila po navedbah nemških izvedencev nestrokovna vgradnja grelca, ki ni bil primeren za zobato železnico. Prvotno je veljalo, da naj bi bila vzrok za nesrečo napaka na grelcu.
Več strokovnih poročil je ugotovilo, da je požar na vagonu zobate železnice v Kaprunu 11. novembra 2000 izbruhnil, ko je vagon zapeljal v predor. Vzrok požara je bila po navedbah nemških izvedencev nestrokovna vgradnja grelca, ki ni bil primeren za zobato železnico. Prvotno je veljalo, da naj bi bila vzrok za nesrečo napaka na grelcu.
Številne žrtve so lahko na podlagi analize DNK identificirali šele več tednov po nesreči. Četrtina žrtev je bila otrok in najstnikov, najmlajši je bil star pet let.
Oproščeni, ker ni bilo ustreznih predpisov
Deželno sodišče v Salzburgu je leta 2004 oprostilo vseh 16 obtoženih in menilo, da nihče od njih ni kršil zakonodaje, ker ni bilo ustreznih predpisov. Prav tako požar v vagonu ni bil del scenarija morebitnih nesreč, ki bi ga inženirji morali upoštevati, kar je naletelo na kritike sorodnikov žrtev.
Avstrijski odvetnik Gerhard Podovsovnik je v imenu svojcev žrtev pravico iskal tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, a neuspešno. Sodniki in strokovnjaki, ki jih je najelo sodišče, so bili po njegovem mnenju pristranski.
Podovsovnik, ki zastopa sorodnike okoli 100 žrtev in 10 preživelih, je pred letošnjo obletnico za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da ni bilo poštenega sojenja. Po mnenju odvetnika bi s tem argumentom lahko vložili civilno tožbo v ZDA, od koder je bilo osem žrtev. A ta tožba bi bila povezana z visokimi stroški odvetniških storitev. Rok za njeno vložitev se izteče leta 2030.
Velik del odškodnine odvetnikom
451 sorodnikov žrtev je sicer po tragediji doseglo izvensodno poravnavo, s katero so bili upravičeni do skupne odškodnine 13,9 milijona evrov. A ta denar je šel tudi za honorarje odvetnikov - v nekaterih primerih so ti po poročanju agencije APA pobrali tudi več kot polovico odškodnine, ki so jo prejeli svojci.
Ob deseti obletnici požara so se upravitelji zobate železnice uradno opravičili za nesrečo ter prevzeli moralno, ne pa tudi pravne odgovornosti za katastrofo.
Namesto vagonov gondola
Predor so po tragediji zaprli, postaji zobate železnice pa opustili. Namesto zobate železnice zdaj na smučišče vozi kabinska žičnica.
Tako kot vsako leto bodo tudi ob današnji 25. obletnici nesreče v Kaprunu pripravili ekumensko mašo za svojce umrlih ob spomeniku žrtvam blizu končne postaje zobate železnice. Tam ima vsak od umrlih svojo nišo, številne med njimi so opremljene s fotografijami, mislimi in osebnimi spominki.
Najdaljša prekinitev financiranja vlade v ZDA se bliža koncu
Ameriški senat je v ponedeljek zvečer s 60 glasovi proti 40 potrdil predlog zakona za obnovo financiranja vlade. Z republikansko večino je glasovalo osem demokratov, proti pa je bil le en republikanec Rand Paul iz Kentuckyja. Predlog mora sedaj potrditi še predstavniški dom, na koncu pa ga mora podpisati še ameriški predsednik Donald Trump.
Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je v ponedeljek napovedal, da bo glasovanje najverjetneje že v sredo, poroča spletni medij Politico.
V nedeljo je dovolj demokratov privolilo v kompromisni predlog, da se je obstrukcija končala, v ponedeljek pa je potekalo glasovanje o predlogu.
Očitki demokratom
Najdaljša prekinitev financiranja vlade v zgodovini ZDA se tako bliža koncu, demokrati pa so ostali praznih rok, kar je sprožilo pozive k odstopu oziroma zamenjavi vodstva v senatu.
Vodja manjšine Chuck Schumer je sicer glasoval proti predlogu, vendar mu strankarska baza očita, da je osem senatorjev glasovalo z republikanci in jim zagotovilo politično zmago.
Neodvisni senator Bernie Sanders, ki je demokratsko popuščanje opredelil kot veliko politično napako, je sinoči na MSNBC dejal, da predloga za zamenjavo Schumerja ne podpira, ker ne ve, kdo naj bi ga v tem času lahko nadomestil.
Nekaj zmernih demokratskih senatorjev je od vodje senatne večine Johna Thuna dobilo zagotovila, da bo senat glasoval o zdravstvenih subvencijah sredi decembra, vendar ni nobenih zagotovil, da bo to storil tudi predstavniški dom, Trump pa prav tako ni izrazil pripravljenosti za podaljšanje subvencij.
Prejšnji teden je dejal, da se je pripravljen pogajati o zdravstvenih subvencijah, če bodo demokrati omogočili obnovitev financiranja vlade. V ponedeljek je dejal le, da podpira senatni predlog in se ga bo držal.
Financiranje ministrstev in agencij do 30. januarja
Demokrati so sicer v predlogu zakona o podaljšanju financiranja vlade dobili določilo, ki od Trumpove vlade zahteva, da znova zaposli vse od 1. oktobra odpuščene zvezne uslužbence, do 30. januarja pa ne sme odpuščati.
Financiranje ministrstva za kmetijstvo, ki zagotavlja bone za hrano revnih Američanov, je podaljšano do konca septembra 2026, kakor tudi financiranje ministrstva za veterane. Financiranje ostalih ministrstev in agencij je zagotovljeno do 30. januarja, za naprej pa se bodo spet pogajali.
Zvezni uslužbenci se bodo do konca tedna, kot vse kaže, vrnili na delo in dobili plače za nazaj, revni bodo dobili bone za hrano za november, motnje v letalskem prometu zaradi pomanjkanja kontrolorjev poletov pa naj bi se še nekaj časa nadaljevale.
Ameriška vlada je ostala brez denarja 1. oktobra, ker kongres ni potrdil proračuna za leto 2026.
Predstavniški dom je potrdil predlog zakona o začasnem podaljšanju financiranja do konca novembra, demokrati v senatu pa so izkoristili možnost obstrukcije in do nedelje blokirali potrditev predloga.
Zahtevali so zagotovila, da bodo podaljšane tudi subvencije za zdravstveno zavarovanje revnejših Američanov, ki potečejo 1. januarja. Brez njih se bodo premije zdravstvenega zavarovanja podvojile za okrog 25 milijonov Američanov.
V lamborghiniju umrl ruski kriptomilijonar, po cesti 'leteli' bankovci
V Moskvi je v prometni nesreči umrl kriptomilijonar Aleksej Dolgikh. S svojim lamborghinijem je s hitrostjo 145 kilometrov na uro trčil v zaščitno ograjo, vozilo se je prevrnilo in zagorelo. Z njim v avtomobilu so bili še trije sopotniki. Dolgikh in eden od sopotnikov sta umrla na kraju, dva pa se po čudežnem preživetju zdravita v bolnišnici.
36-letni Aleksej Dolgikh je bil drugi najbolj znan ruski kripto trgovec. Dolgikh naj bi bil v zadnjih nekaj mesecih na črni listi ruskih bank zaradi suma pranja denarja. Od nakupa lamborghinija pred komaj 15 meseci je nabral skupno 586 prometnih kazni. Večina jih je bila zaradi prekrškov zaradi hitrosti, poročajo lokalni mediji.
Kot poroča The Sun, je v nedeljo umrl v prometni nesreči v Moskvi. Z lamborghinijem je v zgodnjih jutranjih urah trčil v zaščitno ograjo, vozilo se je obrnilo na streho, pri čemer se je vnelo. Deli avtomobila so poleteli čez most, po avtocesti pa so bili raztreseni kupi denarja, opisujejo očividci.
Kriptomilijonar, ki so ga sumili pranja denarja, in eden od njegovih sopotnikov, Ivan Solovjov, sta bila mrtva na kraju nesreče. Nikita Tezikov in Kirill Mochalov pa sta bila s hudimi poškodbami odpeljana v bolnišnico, a sta čudežno preživela.
Državni prometni inšpektorat je potrdil, da je Dolgikh izgubil nadzor nad vozilom, ko je trčil v ograjo, zaradi česar se je avtomobil prevrnil. V nekaj sekundah je izbruhnil velik požar. Moskovsko tožilstvo je sporočilo: "Po prvih informacijah je voznik lamborghinija ponoči na mednarodni avtocesti trčil v oviro, nakar se je vozilo prevrnilo in zagorelo. V nesreči sta umrla dva moška, dva sta hospitalizirana. Vzrok in vse okoliščine nesreče preiskujemo."
