Bo nižine še pred decembrom pobelil sneg?

Medtem ko pri nas vztraja mirno in stabilno jesensko vreme, se daleč na severu dogajajo spremembe, ki bi lahko v prihodnjih tednih vplivale tudi na naše kraje. V višjih plasteh ozračja se pričakuje oslabitev polarnega vrtinca – velike vrteče gmote mrzlega zraka nad Arktiko. Ko vrtinec oslabi, se mrzel zrak s polarnih predelov lažje spušča proti jugu. To bi lahko ob koncu novembra in v začetku decembra tudi nižinam prineslo občutnejšo ohladitev in prve snežinke.

Kaj je polarni vrtinec? Polarni vrtinec si lahko predstavljamo kot veliko vrtečo gmoto mrzlega zraka z nizkim tlakom, ki se jeseni začne oblikovati nad polarnimi območji. Nastane zaradi velikih temperaturnih razlik med hladnim zrakom na severu in toplejšim zrakom na jugu. Jeseni se Arktika hitro ohlaja, saj prehaja v temo, medtem ko se v zmernih geografskih širinah ohlajanje odvija počasneje. Zaradi tega se v višjih plasteh ozračja vzpostavijo močni zahodni vetrovi, ki nad Arktiko tvorijo vrtinec.

V OBLEKAH IN OBUTVI S TEMUJA IN SHEINA RAKOTVORNE KEMIKALIJE, SVINEC, FTALATI

Ko je polarni vrtinec močan, ostane mrzel zrak ujet nad Arktiko in se le redko spušča proti jugu. Takrat so zime v zmernih geografskih širinah, med katere spada tudi Slovenija, običajno mile.

Če pa vrtinec oslabi ali se razdeli na več manjših jeder, se smer vetra spremeni – iz prevladujoče zahodne na severno. Mrzel zrak se takrat lažje spušča proti Evropi in Severni Ameriki. Takšne razmere pogosto prinesejo mraz in sneženje, hkrati pa tudi več vremenskih skrajnosti, saj hudemu mrazu lahko hitro sledi nenadna in močna odjuga.

JANŠA O ŠUTARJEVEM ZAKONU: NEKATERI UKREPI GREDO V PRAVO SMER, NEKATERI PA SO SKRAJNO SPORNI

Dejavniki, ki vplivajo na moč polarnega vrtinca

Na stabilnost polarnega vrtinca vpliva več dejavnikov. Med pomembnejšimi so temperatura v višjih plasteh ozračja, obseg snežne odeje nad Sibirijo in dogajanje v troposferi, kjer se dogaja vreme. Še večjo vlogo ima stratosfera, plast nad troposfero, ki se razteza od približno deset do petdeset kilometrov nad površjem Zemlje. Tam se v zimskem času oblikuje stratosferski del polarnega vrtinca.

KONEC OLIMPIJSKIH SANJ ZA ANDREJO SLOKAR: HUDA POŠKODBA DESNEGA KOLENA

Včasih se zrak v stratosferi nenadoma segreje. To upočasni kroženje vetrov okoli severnega pola in oslabi vrtinec. Pojav imenujemo nenadno segrevanje stratosfere. Njegovi učinki se lahko prenesejo tudi v nižje plasti ozračja in spremenijo zračne tokove. Takrat se poveča možnost za ohladitve in snežne padavine tudi v zmernih geografskih širinah.

Kako kaže letos?

Vremenski modeli za drugo polovico novembra kažejo, da bo polarni vrtinec šibkejši od povprečja. Zaradi tega se bo mrzel zrak s severa lažje spuščal proti jugu. Najizrazitejše ohladitve so pričakovane v Severni Ameriki in v severnem delu Evrope, a ob ugodnih razmerah se bo lahko hladnejši zrak razširil tudi na južno stran Alp.

Za Slovenijo to pomeni večjo možnost, da se temperature ob koncu novembra in v začetku decembra spustijo pod dolgoletno povprečje, ob prehodih vremenskih front pa bi lahko tudi snežilo.

Kljub temu napoved ostaja negotova – oslabitev vrtinca še ne pomeni nujno mraza pri nas, saj se lahko mrzle zračne mase usmerijo tudi drugam.