V Londonu in Berlinu aretacije v povezavi s Hamasom, na Dunaju našli orožje
Nemško tožilstvo je sporočilo, da so v Londonu pred dnevi aretirali britanskega državljana, osumljenega povezav z domnevnimi člani palestinskega gibanja Hamas v Nemčiji, ki so obtoženi načrtovanja napadov na judovske cilje. Avstrijske oblasti pa so sporočile, da so na Dunaju našle orožje v povezavi s Hamasom.
Po navedbah nemških tožilcev je bil v ponedeljek na podlagi nemškega naloga za prijetje v Londonu aretiran 39-letni britanski državljan, ki je osumljen povezav s tremi domnevnimi člani palestinskega gibanja Hamas. Ti naj bi načrtovali napade na judovske in izraelske ustanove v Nemčiji in Evropi, prijeli pa so jih v začetku oktobra v Berlinu.
Tožilci so v izjavi navedli, da je Britanec osumljen pripadnosti Hamasu ter pomoči pri nabavi in shranjevanju orožja. Domnevno naj bi poleti prepeljal orožje na Dunaj. V stiku naj bi bil z enim od treh aretiranih moških, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po poročanju britanske televizijske postaje ITV News je v Londonu aretirani moški, ki ga bodo izročili Nemčiji, sin vodilnega predstavnika Hamasa.
Avstrijske oblasti pa so danes sporočile, da so na Dunaju našle orožje v povezavi z aretacijo treh domnevnih članov Hamasa v Berlinu.
Po podatkih avstrijske notranje obveščevalne službe DSN so v okviru preiskave globalno delujoče teroristične organizacije, povezane s Hamasom, odkrili skladišče orožja, pri čemer so zasegli pet pištol in deset nabojnikov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Bodo globe za igranje glasbil doma še višje? Novela zakona o varstvu javnega reda in miru predvideva do 300 evrov kazni za povzročanje hrupa. Zveza prijateljev mladine poziva, naj se v zakonu igranje glasbil čez dan določi kot izjema. Kritični so tudi v glasbenih šolah, kjer pravijo, da bi morali igranje glasbil spodbujati, ne pa omejevati.
Domača vadba klavirja, harmonike, bobnov ali na primer violine za nekatere sosede predstavlja povzročanje hrupa. Številne družine so doživele, da so jim na vrata iznenada potrkali policisti. Ti jih lahko kaznujejo z globo v višini dobrih 100 evrov.
"Policista v uniformah sta moji hčerki in nam razložila, da je to prepovedano 24 ur na dan. V celem tednu se nikoli ne sme igrati klavir, če to koga zmoti," je že septembra dejala Katja Valič. Oktobra pa je Danica Kunaver pripovedovala, kako je njen sin zelo žalosten šel vaditi v klet: "V drvarnico, kjer si je komaj našel kotiček, kjer je lahko v miru premikal lok."
Te globe bodo očitno še višje. Predlog zakona o varstvu reda in miru namreč predvideva, da se z globo od 150 do 300 evrov kaznuje tiste, ki tudi z uporabo glasbila motijo mir.
"Kvečjemu bi morali to spodbujati. S takimi zakoni oz. omejitvami bomo pa to kvečjemu zatrli in pospešili. Tako bo še več preživetega časa pred ekrani. Zdi se mi, da bi morali to omejiti, ne pa igranje inštrumentov," je povedal Simon Bučar iz Glasbene šole Bučar, ki poučuje diatonično harmoniko. Zdi se mu, da je to treba spodbujati ravno pri igranju harmonike, saj gre za ljudsko izročilo: "Ker to je le naš inštrument in je pomembno tudi iz tega vidika in harmonika je kar glasen inštrument. Če bomo še na ta način zatirali in omejevali, to ni v redu."
Naj se v zakonu igranje glasbil določi kot izjemo – na primer med osmo zjutraj in deveto uro zvečer, pozivajo tudi pri Zvezi prijateljev mladine. Obenem želijo, da se v zakon zapiše možnost mediacije oziroma posredovanja in dogovora med sosedi pred izrekom kazni.
"Zdi se mi, da je med ljudmi čedalje več te napetosti in nepotrpežljivosti. To se kaže tudi v tem, da težko poslušajo, ko nekdo vadi inštrument. Kot družba bi morali biti bolj strpni do tega," pravi Bučar. Z notranjega ministrstva odgovora danes nismo prejeli.
Širitev obveščevalnih dejavnosti, uporaba IMS-lovilca, nadzor signala mobilnikov
Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova). Predlog širi obveščevalne dejavnosti na obdelavo podatkov iz tujine ali v povezavi z njo. Uvaja tudi uporabo IMSI-lovilca ter neposredni dostop do podatkov telekomunikacijskega sredstva za beleženje komunikacijskega prometa na sredstvu.
Predlog novele zakona o Sovi predvideva, da bi agencija lahko pridobivala in vrednotila podatke ter posredovala informacije iz tujine ali v povezavi z njo, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih ali gospodarskih interesov Slovenije. Agencija lahko zdaj to počne le za podatke in informacije iz tujine.
Predlog uvaja tudi dve novi posebni obliki pridobivanja podatkov. Sova želi uzakoniti tehnična sredstva za nadzor signala mobilne telefonije, torej tako imenovane IMSI-lovilce. Prav tako si želi možnost neposrednega dostopa do podatkov telekomunikacijskega sredstva za beleženje komunikacijskega prometa na sredstvu.
V Sovi zatrjujejo, da predlagana ukrepa vsebujeta vrsto varovalk. Uporabo obeh oblik bi moral na predlog direktorja Sove odobriti predsednik vrhovnega sodišča, torej "najvišje sodne avtoritete, ki hkrati zagotavlja tudi najvišjo stopnjo strokovnosti in izkušenosti".
IMSI-lovilce bi uporabili največ 15 dni brez možnosti podaljšanja, za ta ukrep pa "mora biti izkazana velika verjetnost, da obstaja nevarnost za varnost države". S tem sredstvom ni dovoljeno prisluškovanje in snemanje elektronskih komunikacij, so poudarili v sporočilu za javnost po seji vlade.
Za uporabo ukrepa dostopa do podatkov telekomunikacijskega sredstva mora obstajati višja stopnja ogrožanja, ki se kaže v neposrednih sedanjih ali predvidljivih škodljivih aktivnostih zoper varnost države ter se lahko izvaja največ en mesec. Pri tem je dostop omejen izključno na beleženje telekomunikacijskega prometa, vendar brez možnosti pregledovanja telekomunikacijskega sredstva, so poudarili v sporočilu za javnost.
Uporabo tehničnega sredstva za neposredni dostop do podatkov telekomunikacijskega sredstva za beleženje komunikacijskega prometa na sredstvu bi nadziral tudi pooblaščenec za nadzor, ki bi ga imenovala vlada.
Predlog zakona vključuje še spremembe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki uvajajo možnost obdelave dveh zakonsko določenih biometričnih osebnih podatkov, in sicer glasu ter podobe obraza.
V Sovi so se za spremembe in dopolnitve zakona, ki je bil zadnjič noveliran leta 2006, odločili zaradi izpolnjevanja nalog zagotavljanja nacionalne varnosti in odzivanja na kompleksne varnostne izzive. Čez ozemlje Slovenije namreč potekajo tihotapske dejavnosti, ki lahko vključujejo tihotapljenje orožja in eksploziva, so zapisali v predlogu novele. Prav tako potekajo nezakonite migracije, ki lahko omogočajo prikrit prehod teroristov.
Predlog novele je danes dobil podporo prisotnih ministrov SD, medtem ko sta se ministra za delo in za solidarno prihodnost Luka Mesec in Simon Maljevac pri glasovanju vzdržala. Kot je pojasnil Mesec, je Levico najbolj zanimalo, ali predlog novele vzpostavlja podlago, da bi Slovenija kupila "sistem za vdiranje v telefone" Pegasus, kakor tudi, kakšne so varovalke, da se sistem ne bi zlorabljal na nadzor nad politično opozicijo, kot se je to denimo dogajalo na Madžarskem in v Italiji.
"Direktor Sove je odgovoril, da je glavna varovalka ta, da Sova tega ne more uporabljati na lastno pest, ampak zgolj in izključno ob odredbi predsednika vrhovnega sodišča," je pojasnil Mesec. Od direktorja Sove je dobil tudi zagotovilo, da Slovenija ne kupuje sistema Pegasus in da novela ni podlaga za nakup. Dodal je, da bodo v Levici predlog novele v nadaljnji obravnavi še enkrat pretehtali z vidika ustavnosti in varovanja zasebnosti.
Vlada se je na današnji seji seznanila tudi s poročilom o izvajanju akcijskega načrta za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma 2022-2024. Potrdila je predlog akcijskega načrta za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma 2025-2028.
Pred četrto vojaško zimo v Ukrajini Putin odredil vpoklic 135.000 vojakov
Intenzivna bitka za strateško pomembno ukrajinsko mesto Pokrovsk se nadaljuje. V mesto naj bi se infiltriralo več manjših skupin ruskih vojakov, a ukrajinska stran zanika, da bi bile njene čete obkoljene. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin pred četrto vojaško zimo v Ukrajini odredil vpoklic 135.000 vojakov.
Vpoklic 135.000 vojakov je najnovejši poskus Putina, da še okrepi svojo vojsko in doseže preboj na fronti, podatke britanskega obrambnega ministrstva navaja SkyNews. Še večji vpoklic vojakov je bil spomladi, takrat jih je bilo vpoklicanih kar 160.000, kar je bilo največ po letu 2011.
Prav prejšnji mesec so v Rusiji sicer potrdili zakon, ki omogoča celoletni vojaški vpoklic in ne le spomladi in jeseni, medtem ko bo napotitev še vedno potekala le dvakrat letno.
V Rusiji morajo vsi moški, stari od 18 do 30 let, eno leto služiti v vojski, vendar se je vpoklicu z različnimi razlogi lahko izogniti. Medtem ko je Putin lani dejal, da se v Ukrajini bori več kot 700.000 vojakov, Ukrajina trdi, da so jih ubili več kot milijon.
Rusija je po poročanju The Independenta sporočila, da njene sile znotraj Pokrovska napredujejo proti severu ter da se trudijo prevzeti popoln nadzor nad ukrajinskim mestom. Ukrajinska vojska je ob tem sporočila, da njene enote bijejo težek boj, da bi Rusiji preprečile pridobivanje novih ozemelj.
Ukrajina je sicer priznala, da se njene čete v tem strateško pomembnem vzhodnem mestu ter nekoč pomembnem prometnem in logističnem središču ukrajinske vojske soočajo s težkim položajem. A Rusija se zanj bori že več kot eno leto, mesto pa še ni osvojeno.
Obrambni analitik Michael Clarke je za SkyNews ocenil, da se je okoli 1000 ruskih vojakov v majhnih skupinah infiltriralo v Pokrovsk, kjer bi lahko z dobro utrjenih položajev Ukrajince prisilili k umiku. Prav zato so Ukrajinci v Pokrovsk napotili svoje najboljše sile - bataljon Azov. Analitik ocenjuje, da bo morala biti Ukrajina silovita v urbanem bojevanju, kar pa bo v že zdaj opustošenem Pokrovsku izjemno težko.
In medtem ko rusko obrambno ministrstvo trdi, da sta dve jurišni ekipi obkolili ukrajinske čete, pa je ukrajinska vojska zanikala, da bi bile njene čete obkoljene. Pojasnili so, da skušajo preprečiti ruskim vojakom, da bi se vkopali, hkrati pa da si prizadevajo zavarovati in zaščititi logistične poti na širšem območju.
Ruska vojska trdi tudi, da nadzoruje več kot 19 odstotkov Ukrajine oziroma približno 116.000 kvadratnih kilometrov. Proukrajinski zemljevidi medtem kažejo, da je Rusija letos doslej zavzela več kot 3400 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja ter da je Rusija konec leta 2023 nadzorovala 18 odstotkov Ukrajine.
Ukrajina naj bi globoko v Rusiji napadla naftno rafinerijo, umrla ena oseba
Guverner Volgograda Andrej Bočarov je po poročanju Reutersa sporočil, da je bil v napadu ukrajinskih dronov globoko v Rusiji zaradi šrapnelov ubit 48-letni moški. Dejal je tudi, da je v industrijski coni v okrožju Krasnoarmejsk izbruhnil požar ter da je bila v napadu poškodovana tudi stanovanjska stavba in več drugih domov.
V okrožju se nahaja velika volgogradska rafinerija Lukoil, ki je bila že večkrat tarča napadov Ukrajine. Leta 2024 je volgogradska rafinerija predelala 13,7 milijona ton nafte oziroma 5,1 odstotka celotne količine v ruskih rafinerijah.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je bilo ponoči sestreljenih 75 ukrajinskih brezpilotnih letal, 49 naj bi jih sestrelili prav v regiji Volgograd.
Kyiv Independent poročil o ukrajinskih napadih na Rusijo ni mogel nemudoma potrditi, tudi ukrajinska vojska domnevnega napada še ni komentirala. Lokalni prebivalci so sicer poročali o škodi, na družbenih omrežjih pa so se pojavile fotografije in videoposnetki, ki dokumentirajo delo zračne obrambe v regiji.
Zaradi napada pa so po poročanju ruskih medijev zaprli tudi 13 letališč po vsej Rusiji. Spomnimo sicer, da tudi po Evropi že več tednov nad letališči in vojaškimi objekti opažajo neznane drone, za katere domnevajo, da pripadajo prav Rusiji. Kremelj sicer slednje zanika.
Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem zaradi vse pogostejših napadov na ruske naftne rafinerije v novem zakonu, podpisanem v torek, odredil okrepljeno obrambo infrastrukture pred napadi ukrajinskih dronov. Približno dva milijona rezervistov je namreč pozval, naj zaščitijo ruske naftne objekte.
Ukrajina je sicer v preteklosti že večkrat ciljala na proizvodne obrate, naftne rafinerije in vojaška logistična središča, da bi spodkopala rusko gospodarstvo. V torek so na primer ukrajinski droni napadli industrijski obrat približno 1300 kilometrov znotraj Rusije, so sporočili lokalni uradniki.
Kadrovski manko na izobraževalnem področju je rak rana že vrsto let, opozarjajo ravnatelji. Šole ponavljajo razpise za učitelje, na katere se nihče ne odzove, ali pa se prijavijo kandidati, ki sploh ne izpolnjujejo pogojev. In tako imajo ravnatelji le dve možnosti – izbrati neustrezen kader ali pa pustiti prazen razred. In kje rešitve vidi ministrstvo?
"Zaposlenega učiteljskega kadra je v tem trenutku 57 učiteljev, od tega je slabih 10 odstotkov tistih, ki so neustrezni," razmere na svoji šoli opiše ravnatelj Osnovne šole Kašelj Jernej Šoštar. S podobnimi težavami se soočajo na Centru za slepe in slabovidne Iris. "Pri nas imamo zaposlenih približno 90 učiteljev, od teh imamo 23 tistih, ki so neustrezni, ki nimajo ustrezne strokovne ali pedagoške dokvalifikacije," pove ravnateljica Romana Kolar.
Oba že nekaj časa, tako kot drugi ravnatelji po državi, bijeta bitko z mlini na veter, saj zelo težko najdeta ustrezen kader, zato šoli razpise ponavljata, razlagata.
"Konkretno za učiteljico slovenskega jezika smo imeli pet ponavljenih razpisov. Na prvih treh se ni javil noben kandidat, na zadnjih dveh pa so se javili kandidati, ki res niso bili ustrezni za to delovno mesto," pripoveduje Šoštar. Kolarjeva pa: "Razpis za angleščino ponavljamo v resnici že 13. neuspešno, ne dobimo anglista. Tako da trenutno nimamo niti v 9. razredu učitelja angleščine."
Po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje je v minulem šolskem letu primanjkovalo približno 3600 vzgojiteljev in učiteljev zlasti na področju matematike, naravoslovja, fizike, tehnike, računalništva in posebnih potreb. Velik manko je tudi pri profesorjih angleščine in slovenščine. Zato se na ministrstvu trudijo z različnimi ukrepi zadržati in pridobiti nov kader.
"Sistem nagrajevanja, višji naziv, pa večji dvig plač učiteljem na začetku kariere in pa mentorska podpora tistim učiteljem, ki začnejo svojo kariero," našteva minister za šolstvo Vinko Logaj. In doda: "Pri tistih, ki so se zaposlili v šolskem prostoru od leta 2023, velja, da so lahko zaposleni za nedoločen čas, pa potem v določenem obdobju pridobijo pogoje."
Ena od oblik reševanja kadrovske stiske je tudi pripravništvo. "Mi vemo, da skoraj 10 let v šolskem sistemu ni bilo oz. je bilo zamrznjeno pripravništvo, in ta vrzel se močno pozna," opozori minister. "Če ne dobijo na razpise ustreznih kadrov, se poslužujejo tudi zaposlovanja študentov, to prakso poznamo že iz preteklih desetletij."
Vendar ravnatelji opozarjajo, da je zaposlovanje neustreznega kadra samo gašenje požara. "Sam sem zelo kritičen do tovrstnih ukrepov, seveda jih razumem kot gašenje požara. Znašli smo se v situaciji, kjer pedagoškega kadra ni. Učenci pouk morajo imeti, mi te luknje zapolniti moramo in ne moremo reči, danes pa ni pouka, ker ni učiteljev. Tako da iz tega vidika pa razumem te ukrepe," razmišlja Šoštar.
"Ob predpostavki, da se vsi zavedamo, da učitelji izbirajo šole, ne šola učitelje in če damo na tehtnico, ali se boš zaposlil na šoli, kjer imaš vso ustrezno izobrazbo na današnji dan in pogodbo za nedoločen čas, ali pa na šoli z otroki s posebnimi potrebami, kjer moraš vložiti še nekaj energije, približno eno leto je študija do kvalifikacije, da pridobiš to ustrezno izobrazbo, je odločitev jasna," pa njihove težave povzame Kolarjeva.
Na problematiko pomanjkanja kadra smo opozarjali že dolgo časa, pravi prvi mož Sviza Branimir Štrukelj, saj se učiteljski kader stara, mladega pa ni dovolj. Vemo, da ne gre samo za slovenski problem, vsa Evropa se sooča s podobnimi težavami, zato kot eno možnih rešitev vidi kadrovska stanovanja.
"Sem prepričan, da ključna rešitev ni v izboljšanju plač, to je zagotovo nujno potrebno, da bi se mladi odločali. Treba se bo resno pogovoriti, da bi mladim učiteljicam in učiteljem nudili kadrovska stanovanja – to je eden od ključnih problemov za tiste, ki so na začetku kariere," pravi. Za večje zanimanje mladih za učiteljski poklic bi bilo v družbi treba spremeniti tudi pogled na učiteljstvo, dodaja. "Mislim, da je bistveno potrebna sprememba v glavah tako politike kot javnosti. Učiteljstvo bi moralo biti bistveno bolj spoštovano, treba bi mu bilo večkrat izraziti zaupanje v delo in priznati odgovornost za prihodnost naše družbe."
Brez sistemskih sprememb in večjega vlaganja v kader se lahko, zaključijo sogovorniki, kmalu zgodi, da bo v učilnicah zmanjkalo tistih, ki bi učili prihodnje generacije.
Rutte pozval obrambno industrijo k večjemu tveganju
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pozval obrambno industrijo, naj pri širitvi proizvodnih zmogljivosti pokaže večjo pripravljenost na tveganje. "Nevarni časi zahtevajo drzne ukrepe," je dejal in opozoril, da bo Rusija ostala destabilizirajoča sila v Evropi in svetu. Svet EU in Evropski parlament sta medtem dosegla dogovor glede krepitve evropske obrambe, ki vključuje tudi Ukrajino, Poljska pa pripravlja prostovoljno vojaško usposabljanje za vse.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte, ki je nagovoril udeležence foruma o obrambni industriji v romunski prestolnici, je priznal, da podjetja gledajo na svoje delničarje in čakajo, da vlade podpišejo dolgoročne pogodbe. A hkrati je zagotovil, da so politična volja, denar in povpraševanje na voljo, ko gre za vlaganja v obrambo.
"Ne dovolite, da vas strah pred prihodnjimi presežnimi zmogljivostmi odvrne od izpolnjevanja resničnih potreb, s katerimi se soočamo danes. Popolnoma sem prepričan, da bo tisto, kar proizvajate, kupljeno," je dodal.
Rutte je industriji ponudil dogovor – če bo povečala obseg dobave, razširila obstoječe proizvodne linije in odprla nove, bo Nato storil vse, kar je v njegovi moči, da pospeši javna naročila in dodatno podpre inovacije. Dodal je, da bo vlade spodbujal, naj držijo svojo besedo in podpišejo pogodbe s podjetji.
Rutte je v govoru spomnil, da so voditelji članic Nata na junijskem vrhu zavezništva v Haagu potrdili dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Po mnenju voditeljev so te naložbe potrebne za soočanje z varnostnimi grožnjami.
Opozoril je tudi, da so grožnje, s katerimi se sooča svet, resnične in dolgotrajne. Nevarnost, ki jo predstavlja Rusija, se ne bo končala, tudi če se bo končala agresija proti Ukrajini, je dejal. "Rusija bo v bližnji prihodnosti ostala destabilizirajoča sila v Evropi in svetu," je poudaril. Dodal je, da Rusija sodeluje tudi z državami, kot so Kitajska, Severna Koreja in Iran. Te države širijo svoje sodelovanje v obrambni industriji na raven, kakršne še ni bilo, in se pripravljajo na dolgoročno soočenje, je še sporočil v nagovoru.
Svet EU in Evropski parlament z dogovorom glede krepitve evropske obrambe
Pogajalci Sveta EU in Evropskega parlamenta so medtem v sredo dosegli začasni dogovor za spodbujanje naložb v obrambo v okviru trenutnega proračuna EU, da bi implementirali pobudo za ponovno oborožitev Evrope, katere namen je krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti. Dogovor med drugim omogoča pridružitev ukrajinskih podjetij obrambnemu skladu.
"Dogovor o spodbujanju naložb v obrambo v okviru trenutnega proračuna EU je pomemben mejnik pri izvajanju načrta ReArm in pri napredku EU na poti h krepitvi naše obrambne pripravljenosti do leta 2030," je povedal danski obrambni minister Troels Lund Poulsen, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.
Tudi danska ministrica za evropske zadeve Marie Bjerre je poudarila pomen dogovora in zagotovila, da je Evropa odločena vlagati v svojo varnost. "Z odprtjem ključnih programov EU za naložbe v obrambo krepimo prizadevanja za okrepitev evropske obrambne industrijske in tehnološke baze. To je nujen korak k močnejši, bolj odporni in sposobnejši Evropi, ki bo do leta 2030 sposobna braniti sama sebe," je dodala.
Poljska bo uvedla prostovoljno vojaško usposabljanje za vse
Poljska namerava uvesti obsežen program prostovoljnega vojaškega usposabljanja za vse državljane. Začetna faza projekta, imenovanega V pripravljenosti, se bo začela 22. novembra, program pa bo v celoti začel delovati prihodnje leto. Poljske oborožene sile načrtujejo leta 2026 v okviru različnih vojaških tečajev usposobiti skupno 400.000 državljanov.
"Živimo v najnevarnejših časih od druge svetovne vojne. Za našo mejo divja vojna, v Baltskem morju potekajo sabotaže, v kibernetskem prostoru pa spopadi," je opozoril minister za obrambo Wladyslaw Kosiniak-Kamysz.
V luči tega je Varšava pripravila obsežen program prostovoljnega usposabljanja. Namenjen je vsem poljskim državljanom, ki želijo sodelovati. Program je razdeljen na štiri sklope, in sicer na osnove varnosti, usposabljanje za preživetje, prvo pomoč in kibernetsko varnost.
Poljska, ki meji na rusko zaveznico Belorusijo, Ukrajino in rusko eksklavo Kaliningrad, si že dlje časa prizadeva okrepiti lastno obrambo. Za njo porabi večji delež svojega BDP kot katera koli druga članica Nata. Poljska vojska šteje okoli 210.000 pripadnikov, a si jih v prihodnjih letih prizadeva povečati na 300.000.
Mesec: Predlog Šutarjevega zakona bi zaščitil mladoletne mame in otroke
Minister za delo Luka Mesec je na novinarski konferenci po seji vlade povedal, da predlog Šutarjevega zakona vsebuje štiri ukrepe s področja socialne politike. Z njimi želijo denimo zaščititi mladoletne mame in njihove otroke, prav tako pa tudi poskrbeti, da bo plačilo glob možno terjati tudi od prejemnika denarne socialne pomoči.
Pri ukrepu, po katerem bo moral center za socialno delo (CSD) v primeru mater, mlajših od 15 let, sodišču predložiti predlog za presojo o potrebnosti izdaje ukrepov za zaščito koristi otroka, je pojasnil, da CSD po trenutni zakonodaji to lahko stori po lastni presoji. Po predlogu nove ureditve pa bo to moral narediti po uradni dolžnosti. "Trenutno smo namreč precej neučinkoviti pri naslavljanju mladoletniških nosečnosti, tudi nosečnosti deklic, mlajših od 15 let," je poudaril. Trenutno je po poročanju CSD Novo mesto in Bela krajina kar deset takih primerov, je dodal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Tako je namen ukrepa zaščita koristi otroka, ki se rodi v tako okolje, in zaščita matere. Hkrati bo CSD v tem postopku moral prevzeti začasno skrbništvo nad otrokom. To pomeni, da z otroškim dodatkom ne bo razpolagal družinski član, ampak socialni delavec, ki ga bo porabil v najboljšo korist matere in otroka. Če pa bo ugotovljeno, da so življenjski pogoji matere in otroka popolnoma neprimerni ali da sta oba žrtev zlorab, bosta umaknjena v varno hišo.
Pri ukrepu, ki se nanaša na zamrznitev socialnih pomoči pravnomočno obsojenim storilcem kaznivih dejanj, je dodal, da sodišče lahko po presoji sodnika kot stransko kazen dodeli začasno izgubo denarne socialne pomoči. Denarna socialna pomoč že zdaj ni brezpogojna. Če denimo aktiven iskalec zaposlitve dvakrat zavrne zaposlitev, začasno izgubi to pravico.
Glede izterjave glob za prekrške od prejemnikov denarne socialne pomoči pa je spomnil, da država trenutno od osebe, življenjsko odvisne od socialnih transferjev, ob ponavljajočih se prekrških ne more terjati niti evra. Po predlogu mora biti storilec prekrška vsaj trikrat v zadnjih dveh letih terjan za plačilo globe. Šele pri globi, terjani za četrti prekršek, bo možna izterjava na denarno socialno pomoč. Ne bo pa možna na otroški dodatek.
Vendar pa mora center za socialno delo v primeru denimo očeta, ki zaporedno dela prekrške in je zanje zahtevano plačilo globe, presoditi, ali je tak starš primeren za to, da razpolaga z otroškimi dodatki sam. Če otroških dodatkov ne porablja za namene, za katere so predvideni, lahko CSD prevzame skrbništvo nad otroki. To pomeni, da CSD razpolaga z zneski za otroške dodatke in primerno poskrbi za to, da pridejo do otrok, je pojasnil.
Nenazadnje se je ustavil pri ukrepu, po katerem bodo morali javni izvajalci javnih del zagotoviti vsaj deset odstotkov javnih del za zaposlovanje Romov. Kot je dejal, je težko najti delodajalce, ki bi bili pripravljeni zaposliti Rome. Glede na to se mu omenjeni ukrep zdi potreben.
Iz ekipe Dallas Cowboys, ki nastopa v ligi NFL, so sporočili, da je umrl njihov obrambni igralec Marshawn Kneeland. Star je bil komaj 24 let. Ekipa ni razkrila podrobnosti o tem, kako je Kneeland umrl.
"Z globoko žalostjo sporočamo, da je Marshawn Kneeland danes zjutraj tragično preminil," so zapisali pri Cowboysih. "Marshawn je bil ljubljen soigralec in cenjen član naše organizacije. V mislih in molitvah smo z njegovo punco Catalino in njegovo družino."
Njegov agent Jonathan Perzley je v izjavi dejal: "Z zlomljenim srcem potrjujem, da je moj klient in dragi prijatelj Marshawn Kneeland sinoči umrl. Opazoval sem, kako se je prebijal od nadebudnega fanta na Western Michigan, polnega sanj, do spoštovanega profesionalca pri Dallas Cowboysih. Marshawn je v vsak posnetek igre, vsak trening in vsak trenutek na igrišču vložil svoje srce. Izguba nekoga s takim talentom, duhom in dobroto je bolečina, ki jo je težko opisati z besedami."
Kneelanda so Cowboys izbrali v drugem krogu nabora NFL 2024, potem ko je igral za Western Michigan. Ob porazu proti Cardinals je Kneeland dosegel prvi touchdown v karieri.
Predstavili električnega twinga: na voljo v štirih barvah za manj kot 20.000 evrov
Francoski Renault je v Parizu predstavil model električnega twinga, ki ga bodo izdelovali v novomeškem Revozu. Gre za mestni avtomobil, ki je cenovno dostopen in praktičen, zanj bo treba odšteti manj kot 20.000 evrov, je povedal izvršni direktor skupine Renault Group Francois Provost. Proizvodnja bo stekla konec tega leta. Izbirati je mogoče med štiri barvami - rdečo, zeleno, rumeno in črno, doseg z enim polnjenjem pa je 263 kilometrov.
V Renaultu so koncept novega modela električnega twinga predstavili konec leta 2023, do zagona proizvodnje bo torej prišlo v rekordno kratkem razvojnem ciklu manj kot dveh let. "To je bil najhitreje izdelani renault vseh časov," je na predstavitvi povsem električnega modela Twingo E-tech electric dejal Provost.
Poudaril je, da so uspeli zmanjšati razvojne stroške za 20 odstotkov, istočasno pa so ostali zvesti pričakovanjem kupcev. "Gre za mestni avtomobil, ki je cenovno dostopen in praktičen. Z začetno ceno pod 20.000 evrov izpolnjujemo svojo obljubo, da bomo električno mobilnost omogočili čim večjemu številu ljudi," je povedal.
To so dosegli, ne da bi Evropi obrnili hrbet. "Kajti ta avtomobil bo izdelan v naši slovenski tovarni v Novem mestu," je nadaljeval. Ob tem je potrdil, da bodo v Revozu poleg novega twinga izdelovali še dva električna avtomobila iz razreda A, enega znamke Dacia in drugega znamke Nissan.
Med tehničnimi karakteristikami novega twinga v Renaultu izpostavljajo baterijo na osnovi litijevega železovega fosfata (LFP) z zmogljivostjo 27,5 kilovatne ure, ki je svetovna novost. Je tudi najboljši v svojem razredu glede energetske učinkovitosti, njegov ogljični odtis v življenjskem ciklu je namreč približno 60 odstotkov nižji kot pri avtomobilih z notranjim zgorevanjem v tem razredu. Dolg je 3,79 metra, njegov doseg z enim polnjenjem pa je 263 kilometrov. Izbirati je mogoče med štiri barvami - rdečo, zeleno, rumeno in črno.
V Novem mestu, kjer Renaultove osebne avtomobile izdelujejo že od leta 1973, pravijo, da so v celoti pripravljeni na nove izzive. Predsednik uprave Revoza Jože Bele je v sporočilu za javnost zapisal, da je projekt proizvodnje tega revolucionarnega mestnega avtomobila v Revozu v zaključni fazi. "Z njim bomo dokazali, da smo kos najzahtevnejšim projektom," je dodal.
Zaposleni v Revozu po njegovih besedah cenijo odločitev skupine Renault Group, da se bosta twingu v tamkajšnji proizvodnji pridružila dva dodatna modela. Cenijo tudi podporo vlade in lokalne skupnosti, ki sta prepoznali pomen projekta ne le za Revoz temveč za celotno slovensko gospodarstvo.
Predstavniki vlade in Renaulta so memorandum o soglasju, na podlagi katerega bodo v Revozu izdelovali prenovljeno različico električnega twinga, podpisali julija lani. Na tej podlagi lahko Renault pri investiciji v zagon proizvodnje novega modela računa na podporo države. Vlada je namreč naložbo prepoznala kot strateško ter izrazila močno voljo, da podpre proizvodnjo električnih avtomobilov v Revozu.
V Revozu pravijo, da bodo na podlagi dodatnih proizvodnih količin, dolgoletnih izkušenj in kompetenc na področju avtomobilske industrije dosegali visoko raven industrijske učinkovitosti in kakovosti, s katero se ponašajo že več desetletij. S proizvodnjo treh električnih mestnih avtomobilov Revoz potrjuje svojo usmeritev v trajnostno in napredno proizvodnjo za evropske kupce, Renault Group pa potrjuje svojo zavezo krepitvi evropskega avtomobilskega sektorja in njegove konkurenčnosti, so še zapisali.
Vlada potrdila Šutarjev zakon: vstop v prostore brez odredbe sodišča, zasegi orožja
Po tragični smrti 48-letnika v Novem mestu je vlada odločala o Šutarjevem zakonu z naborom ukrepov za zagotavljanje varnosti. Kot je na novinarski konferenci povedal Robert Golob, je vlada zakon potrdila. Izpostavil je, da ne gre za kaznovanje, ampak za preventivo ter dejal, da z zakonom spreminjajo odnos do nasilništva. Vlada je potrdila tudi aktivacijo 37. člena zakona o obrambi, po katerem lahko vojska sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje.
Po tragediji v Novem mestu je imela vlada danes na mizi t. i. Šutarjev zakon z naborom ukrepov za zagotavljanje varnosti. Pred ministri pa je bil tudi predlog za aktivacijo 37. člena zakona o obrambi, po katerem lahko Slovenska vojska sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja. Tako zakon kot aktivacijo 37. člena je vlada na seji potrdila.
Šutarjev zakon posega v kazensko, socialno in drugo zakonodajo, je na novinarski konferenci povedal predsednik vlade Robert Golob. "Zakon ni namenjen kaznovanju, ampak preventivi," je dejal ter dodal da ni usmerjen proti katerokoli etnični skupini, temveč proti kriminalu. Predlog zakona med drugim prinaša dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih. Vstop v prostore oziroma v avtomobile brez odredbe sodišča bo po besedah Goloba namenjen izključno in samo zasegu orožja in ni namenjen opravljanju hišne preiskave. S tem želijo po Golobovih besedah doseči, da se čim prej zapleni nezakonito orožje. "Ne gre za vprašanje hišnih preiskav, ampak varnostno vprašanje glede pojava nezakonitega orožja kjerkoli v Sloveniji."
Golob je poudaril, da bo zakon ponudil možnosti za hitrejšo zaščito žrtev in kaznovanje nasilnežev ter da bodo tisti, ki so prekrške ponovili oz. jih ponavljajo, zanje tudi odgovarjali.
Predsednik vlade je dejal, da zakon spreminja kaznovalno politiko. Poudaril je, da se s tem zakonom spreminja tudi odnos do nasilništva. "Do sedaj je bila obveza na žrtvi, da poda predlog za pregon kaznivih dejanj, kar se sedaj spreminja. Ta dejanja se bodo po novem preganjala po uradni dolžnosti." Po novem bo torej po Golobovih besedah "na državi, da storilce najde in jih ustrezno sankcionira".
S predlogom želijo, kot je poudaril premier, preprečiti, da bi se posamezniki, ki serijsko kršijo zakonodajo, počutili nedotakljive.
Predlog med drugim vpeljuje poseg z izvršbo na področje denarnih socialnih pomoči, tako tudi njihovi prejemniki ne bodo izvzeti denimo iz davčnih izvršb. Če bo prišlo do izvršbe na socialni pomoči, bo otroški dodatek ostal nedotaknjen, se bo pa prenesel na center za socialno delo, je še dejal.
Če bo otroka rodilo mladoletno dekle, bo otrok še vedno upravičen do otroškega dodatka, vendar pa bo z njim do polnoletnosti matere upravljal pristojni center za socialno delo in ne več zakoniti zastopnik matere, kar so bili marsikdaj starši očeta otroka. S tem želi vlada preprečiti prisiljevanje deklic v rojevanje z namenom, da bi družina dobila denar iz otroških dodatkov. Po Golobovih besedah tako vlada ne odvzema pravice do otroškega dodatka, odvzemajo pa pravico, da bi se denarja polastil kdo drug v družini.
Poleg tega se po Golobovih besedah uvaja pomembna sprememba na področju bagatelnih kaznivih dejanj, ki se bodo po novem prekvalificirala v prekrške. Bagatelne kraje tako ne bodo ostale nesankcionirane, je zatrdil Golob in dodal, da se bo država lahko prvič soočila s tem problemom, ki je zelo razširjen v jugovzhodni Sloveniji.
Na področju socialne politike pa vlada med drugim načrtuje znižanje določenih socialnih transferjev za mladoletne matere, za povratnike bo mogoče omejiti denarno socialno pomoč. Sredstva, dodeljena občinam z evidentiranimi romskimi naselji, se bodo lahko uporabila za sofinanciranje stroškov varnostnih ukrepov.
Ukrepi v tem zakonu bodo sicer različno časovno omejeni. Kaznovalni naj bi bili za zdaj omejeni na dve leti, pri varnostnih ukrepih je to preizkusno obdobje eno leto, policija pa bo o potrebi po aktivaciji 37. člena zakona o obrambi poročala vsak mesec sproti, je dejal Golob. Se pa ti roki lahko v parlamentarnem postopku še spreminjajo, je dejal.
Premier priznava, da je zakon zaradi izrednih okoliščin nastajal v tesnih časovnih okvirjih, bo pa v parlamentarni obravnavi dovolj časa, da se določene stvari še dopolni. Kot je dejal, je zaveza vlade je, da ščiti človekove pravice znotraj obstoječih ustavnopravnih okvirjev, zaveda pa se, da razmere v Sloveniji, predvsem v jugovzhodnem delu, zahtevajo takojšnje in učinkovito ukrepanje.
Minister Luka Mesec je na novinarski konferenci povedal, da so v Levici zakon podprli, pod pogojem, da ne gre za končno besedilo zakona. "Gre za predlog, ki ga bom temeljito pregledali pretehtali z vidika zakonitosti in človekovih pravic."
Aktivirali 37. člen zakona o obrambi: vojska prihaja na mejo
Vlada je sprejela odločitev o aktivaciji 37. člena, je po seji vlade sporočil Robert Golob. "Danes je bil ta člen aktiviran, v naslednjih dneh se bo začel izvajati." Gre za zapolnjevanje kadrovske vrzeli na meji in ne za patruljiranje po naseljih ali delovanje na ozemlju stran od meje, zagotavlja Golob.
Kaj pomeni aktivacija tega člena? "Policija lahko z zelo omejenim naborom nalog na meji na pomoč pokliče pripadnike Slovenske vojske," je še pojasnil Golob in dodal, da bo Policija po novem kadrovsko okrepljena z viri, s katerimi razpolaga Slovenska vojska.
"Slovenska vojska bo sodelovala s Policijo pri širšem varovanju meje, in sicer pri varovanju določenih objektov in območij," je pojasnil notranji minister, ki opravlja tekoče posle Boštjan Poklukar. Po njegovi oceni je trenutno največ težav na območju Škocjana in Šentjerneja. "Slovenska vojska bo na nalogah aktivirana že od jutri naprej," je zagotovil. Opravljali bodo naloge mešanih patrulj, varovanja policijskih postopkov in pomoč pri logističnih prevozih tujcev, ki so nezakonito vstopili in so zaprosili za azil, do azilnega doma, je pojasnil Poklukar.
V tem trenutku je na pomoč Policijski upravi Novo mesto priskočilo približno 40 policistov iz drugih delov države, ki se bodo počasi vrnili na delo v svoje prvotne policijske uprave. Nadomestilo jih bo približno 40 policistov, ki so danes na položajih na meji. "Pri nadzoru meje in sprejemu nezakonitih migrantov," je pojasnil Golob.
Ko se bo teh 40 pripadnikov Policije premestilo na območje novomeške policijske uprave, bo nastala kadrovska vrzel na meji in to vrzel bo zapolnila vojska s svojimi 40 pripadniki, je pojasnil predsednik vlade in poudaril, da ne gre za patruljiranje ali za prisotnost vojske po vaseh.
Vlada je predlog o aktivaciji člena obravnavala na predlog notranjega ministrstva, predstavil ga je generalni direktor Policije Damjan Petrič, ki bo celotno operacijo tudi vodil in enkrat mesečno vladi poročal o stanju na terenu. Ko ne bo več potrebe po pomoči vojske, bo naloga prekinjena, sklep pa bo preklican, je povedal Poklukar.
Kendall Jenner je vpihnila 30. svečko na rojstnodnevni torti. Manekenka je okrogli rojstni dan praznovala v družbi prijateljev in družine, za slavje na rajski plaži pa celo odvrgla svoja oblačila ter pokazala izklesano postavo.
Manekenka Kendall Jenner je stopila v novo desetletje svojega življenja. Okrogli 30. rojstni dan je v družbi družine in prijateljev praznovala na sanjski tropski lokaciji, s sledilci pa delila fotografije, na katerih je pozirala takšna kot se je rodila - gola.
V galerijo utrinkov je članica klana Kardashian - Jenner vključila tudi fotografije, na katerih je v kopalkah pokazala svojo izklesano postavo. Rojstnodnevnega slavja sta se poleg njenih sester Kylie, Kim in Khloe ter mame Kris udeležila tudi zakonca Justin in Hailey Bieber.
"Kenny, od trenutka, ko si prišla na ta svet, si mi ukradla srce. Vedno si imela tiho moč, notranji mir in čudovito samozavest, ki je tako redka. Skozi življenje se giblješ s tako gracioznostjo in neodvisnostjo, dosegla si toliko, a hkrati ostajaš ponižna, prijazna in prizemljena," je hčerki voščila ponosna 'mamadžerka'. "Gledati, kako slediš svojim sanjam in si ustvarjaš tako polno in lepo življenje, me polni z veseljem in hvaležnostjo. Navdihuješ me s svojim pogumom, delovno etiko in srcem. Si najboljša hči, najbolj čudovita prijateljica, najboljša teta svojim nečakom in nečakinjam, ki te tako obožujejo, in neskončno sem ponosna, da sem tvoja mama."
Organizatorji zabave v LokalPatriotu: Vse je bilo v skladu s predpisi
Organizatorji zabave v klubu LokalPatriot, ob robu katere je 25. oktobra tragično umrl 48-letni Novomeščan, zagotavljajo, da so dogodek prijavili in izvedli v skladu z vsemi predpisi. Podobno pravijo v družbi IN varovanje, ki je na dogodku zagotavljala varnost. Ravnanje varnostnikov je sicer pod drobnogled vzel inšpektorat notranjega ministrstva.
Po usodnih dogodkih, ki so se zgodili 25. oktobra v Novem mestu in v katerih je umrl Novomeščan Aleš Šutar, se je namreč pojavilo več vprašanj, med drugim tudi, ali je bila zabava organizirana v skladu z vsemi predpisi in ali so varnostniki opravili svoje delo tako, kot je treba.
Dogodek v klubu je organiziralo podjetje Eagle Events, Kavalir, specializirano za zabave za mlade. Anžej Tomaž Hvala iz omenjenega podjetja zatrjuje, da so dogodek prijavili v skladu z vsemi zakonskimi obveznostmi, pri tem pa sodelovali tudi z vsemi pristojnimi - policijsko postajo Novo mesto in licencirano varnostno službo, ki je na dogodku zagotovila varovanje.
Poudarja, da so vsi varnostniki imeli veljavne licence in da so delo opravljali v okviru varnostnega načrta, ki ga je potrdila novomeška policijska postaja.
Na vprašanje, zakaj so varnostniki v lokal spustili skupino Romov, za katere je bilo po izjavah očividcev mogoče pričakovati, da bodo v klubu povzročali težave, Hvala odgovarja, da kot organizator spoštujejo vse obiskovalce njihovih dogodkov, ne glede na njihovo narodnost, poreklo ali druge osebne okoliščine, kar od njih zahteva tudi zakonodaja. Njihove prireditve, so namreč namenjene povezovanju mladih iz različnih okolij, "zato dosledno spodbujamo strpnost, spoštovanje in varnost vseh obiskovalcev", je navedel za STA.
Varovanje: Vsi varnostniki so imeli ustrezne licence, pred usodnim dogodkom incidentov ni bilo
Tudi v podjetju IN varovanje, ki je na zabavi skrbelo za varnost, zagotavljajo, da so imeli vsi trije varnostniki ustrezne licence in certifikate za varovanje, samo varovanje pa je "potekalo skladno z vsemi predpisi in na podlagi potrjenega varnostnega načrta".
V nasprotju z izjavami nekaterih očividcev, da je v lokalu že pred usodnim dogodkom prišlo do več incidentov, na katere pa se varnostniki naj ne bi odzvali, zagotavljajo, da v času trajanja prireditve v notranjosti varovanega območja niso zabeležili prijavljenih incidentov ter da bi varnostniki zagotovo ukrepali v primeru, da bi do njih prišlo. Na vprašanje, zakaj so skupino Romov, ki naj bi dve uri pred usodnim dogodkom pred lokalom pretepla 16-letnika, po pretepu znova spustili nazaj v lokal, pa za STA niso odgovorili.
Varnostnik nudil prvo pomoč
Glede napada na Šutarja, ki je pozneje v bolnišnici za posledicami umrl, v IN varovanju pravijo, da se je zgodil po zaključku prireditve in izven varovanega območja, torej pred klubom. "Varnostnik, ki je bil prvi na kraju dogodka, je takoj nudil prvo pomoč in obvestil številko 112, drugi varnostnik pa je istočasno poklical 113 in počakal na prihod policije ter reševalcev," so navedli.
Ob tem poudarjajo, da varnostniki opravljajo svoje delo znotraj območja, za katerega imajo pooblastilo, in niso pristojni za dogajanje na zunanjih javnih površinah.
Ali so varnostniki svoje delo v klubu res opravili skladno s predpisi in zakonodajo, sicer po poročanju portala Info360 zdaj preverja inšpektorat ministrstva za notranje zadeve. "V konkretnem primeru je bil uveden inšpekcijski nadzor prvi delovni dan po dogodku. Inšpektorat ne more komentirati samega dogodka ali ugotovitev v inšpekcijskem nadzoru, saj inšpekcijski postopek še poteka," so za portal potrdili na ministrstvu.
Ranljivost v sistemu uprave za varno hrano omogočila dostop do podatkov skoraj 900 tisoč oseb
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je bila v preteklem tednu obveščena o nepooblaščenem dostopu do podatkov v njihovem informacijskem sistemu. Gre za osebne podatke 873.201 fizične osebe, ki so bile v preteklosti zavezane vpisu v registre ali pa so bile predmet nadzora inšpekcij na področju kmetijstva. Na UVHVVR poudarjajo, da so ranljivost nemudoma odpravili, sistem pa zdaj deluje nemoteno. Informacijski pooblaščenec je medtem uvedel inšpekcijski postopek.
Urad informacijskega pooblaščenca je 29. oktobra UVHVVR obvestil o nepooblaščenem dostopu do osebnih podatkov prek spletne strani, kjer je objavljen seznam registriranih fitofarmacevtskih sredstev.
Uporabljen način nepooblaščenega vstopa je omogočil dostop do osebnih podatkov 873.201 fizične osebe (ime, priimek, naslov, EMŠO in davčna številka). Gre za osebe, ki so bile v preteklosti zavezane vpisu v registre, ki jih vodi ministrstvo za kmetijstvo ter organi v sestavi ministrstva (agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo) ali pa so bile predmet nadzora inšpekcij na področju kmetijstva.
To med drugim vključuje registre rejnih živali, registre kmetijskih gospodarstev, prejemnike kmetijskih subvencij, register hišnih živali itd. Gre za podatke zavezancev, ki so na podlagi Zakona o kmetijstvu in povezanih zakonov ter podzakonskih aktov vpisani v evidenco subjektov.
Z uprave sporočajo, da so ranljivost nemudoma odpravili, s čimer so onemogočili nadaljnji dostop do podatkov. "Tekoče poslovanje ni bilo ovirano, ravno tako ni bilo nobenih finančnih zahtevkov, povezanih z nepooblaščenim dostopom," so dodali.
O vdoru v sistem so obvestili skupino SIGOV-CERT, pristojno za odzivanje na kibernetske incidente v organih javne uprave, in informacijsko pooblaščenko. Podali so tudi prijavo na Policijo.
Posamezniki, ki se prepoznajo v teh zbirkah podatkov, se lahko za dodatne informacije obrnejo na elektronski naslov dpo.uvhvvr@gov.si. Sicer pa vsem posameznikom svetujejo, naj ne delijo dodatnih osebnih podatkov po telefonu ali e-pošti, če niso 100-odstotno prepričani, s kom govorijo.
Informacijski pooblaščenec vodi postopek zoper upravo
Informacijski pooblaščenec je sporočil, da zoper upravo vodi inšpekcijski postopek zaradi suma neustreznega zagotavljanja varnosti podatkov.
Kot so pojasnili, so 29. oktobra prejeli anonimno prijavo kršitve varnosti podatkov pri upravi. "Prijavitelj je navedel, da je na spletni strani zavezanca odkril ranljivost, ki omogoča pridobitev osebnih podatkov več kot 870.000 posameznikov, uparjenih s Centralnim registrom prebivalstva. IP je UVHVVR nemudoma po prejemu prijave seznanil s prijavo, uprava pa je dostop do osebnih podatkov na zadevni spletni strani onemogočila še isti dan," so zapisali.
Primer po njihovem mnenju zelo nazorno kaže, kako hude posledice ima lahko omogočanje neposrednega dostopa do velikih državnih zbirk podatkov, kot je centralni register prebivalstva ali ustvarjanje lokalnih kopij takšnih registrov.
"Dostopi sploh do velikih državnih zbirk morajo biti omejeni na nujno potrebne in morajo biti sorazmerni, hkrati pa mora biti zagotovljen robusten sistem varnosti. Dostopnost podatkov iz velikih državnih registrov nepooblaščenim osebam lahko namreč trajno ogrozi njihovo zaupnost, posameznike pa izpostavi tveganjem za kraje identitete, nenamenske uporabe njihovih osebnih podatkov in druge zlorabe," so prepričani.
Nenapovedan obisk prinesel dramo: Angelina v Ukrajino vstopila peš
Angelina Jolie je v četrtek presenetila z nenapovedanim obiskom Ukrajine. Po Lvovu na zahodu države, ki ga je obiskala leta 2022, se je zdaj odpravila bližje frontni črti - v Herson. A nenapovedani obisk je povzročil nekaj zapletov. V državo v vojni naj bi igralka vstopila peš, ob tem pa naj bi njenega voznika vpoklicali v ukrajinsko vojsko.
Nenapovedan obisk Ukrajine s strani Angeline Jolie je povzročil zaplete. Kot poroča več tujih medijev, med drugim bruseljski Politico, naj bi člana njene spremljevalne ekipe vpoklicali v ukrajinsko vojsko. Šlo naj bi za njenega voznika.
Ukrajinske kopenske sile informacije niso ne potrdile ne zanikale, je pa resničnost novice za omenjeni medij potrdil eden od virov. Kot je dejal, se je zgodil "incident z lokalnimi vojaškimi rekruterji". Ob tem je zatrdil, da Jolie ukrajinskih oblasti ni obvestila o obisku in da je v državo v vojni vstopila peš.
Zvezdnica je v četrtek kot Unicefova ambasadorka obiskala Herson v bližini frontne črte, kjer že leta potekajo boji med rusko in ukrajinsko stranjo.
Točen razlog njenega obiska ni znan, po poročanju tujih medijev pa naj bi šlo za obisk humanitarne narave – obiskala je več zdravstvenih ustanov. Številni, med njimi tudi ukrajinski mediji, so prepričani, da je zvezdnica del večjega programa humanitarne pomoči civilistom, ki jih je prizadela vojna.
Ukrajina naj bi globoko v Rusiji napadla naftno rafinerijo, umrla ena oseba
Ukrajinska vojska naj bi po poročanju ruskih uradnikov v noči na četrtek nad Rusijo poslala najmanj 75 dronov ter poškodovala rusko rafinerijo nafte v Volgogradu, kjer naj bi posledično izbruhnil požar. Ruski guverner je sporočil, da je v napadu umrla ena oseba. Ruski predsednik Vladimir Putin je v novem zakonu odredil okrepljeno obrambo ruskih naftnih rafinerij pred napadi ukrajinskih brezpilotnih letal. Še vedno se nadaljuje tudi intenzivna bitka za strateško pomembno ukrajinsko mesto Pokrovsk.
Guverner Volgograda Andrej Bočarov je po poročanju Reutersa sporočil, da je bil v napadu ukrajinskih dronov globoko v Rusiji zaradi šrapnelov ubit 48-letni moški. Dejal je tudi, da je v industrijski coni v okrožju Krasnoarmejsk izbruhnil požar ter da je bila v napadu poškodovana tudi stanovanjska stavba in več drugih domov.
V okrožju se nahaja velika volgogradska rafinerija Lukoil, ki je bila že večkrat tarča napadov Ukrajine. Leta 2024 je volgogradska rafinerija predelala 13,7 milijona ton nafte oziroma 5,1 odstotka celotne količine v ruskih rafinerijah.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je bilo ponoči sestreljenih 75 ukrajinskih brezpilotnih letal, 49 naj bi jih sestrelili prav v regiji Volgograd.
Kyiv Independent poročil o ukrajinskih napadih na Rusijo ni mogel nemudoma potrditi, tudi ukrajinska vojska domnevnega napada še ni komentirala. Lokalni prebivalci so sicer poročali o škodi, na družbenih omrežjih pa so se pojavile fotografije in videoposnetki, ki dokumentirajo delo zračne obrambe v regiji.
Zaradi napada pa so po poročanju ruskih medijev zaprli tudi 13 letališč po vsej Rusiji. Spomnimo sicer, da tudi po Evropi že več tednov nad letališči in vojaškimi objekti opažajo neznane drone, za katere domnevajo, da pripadajo prav Rusiji. Kremelj sicer slednje zanika.
Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem zaradi vse pogostejših napadov na ruske naftne rafinerije v novem zakonu, podpisanem v torek, odredil okrepljeno obrambo infrastrukture pred napadi ukrajinskih dronov. Približno dva milijona rezervistov je namreč pozval, naj zaščitijo ruske naftne objekte.
Ukrajina je sicer v preteklosti že večkrat ciljala na proizvodne obrate, naftne rafinerije in vojaška logistična središča, da bi spodkopala rusko gospodarstvo. V torek so na primer ukrajinski droni napadli industrijski obrat približno 1300 kilometrov znotraj Rusije, so sporočili lokalni uradniki.
Težki spopadi za strateški Pokrovsk
Rusija je po poročanju The Independenta sporočila, da njene sile znotraj Pokrovska napredujejo proti severu ter da se trudijo prevzeti popoln nadzor nad ukrajinskim mestom. Ukrajinska vojska je ob tem sporočila, da njene enote bijejo težek boj, da bi Rusiji preprečile pridobivanje novih ozemelj.
Ukrajina je sicer priznala, da se njene čete v tem strateško pomembnem vzhodnem mestu ter nekoč pomembnem prometnem in logističnem središču ukrajinske vojske soočajo s težkim položajem. A Rusija se zanj bori že več kot eno leto, mesto pa še ni osvojeno.
In medtem ko rusko obrambno ministrstvo trdi, da sta dve jurišni ekipi obkolili ukrajinske čete, pa je ukrajinska vojska zanikala, da bi bile njene čete obkoljene. Pojasnili so, da skušajo preprečiti ruskim vojakom, da bi se vkopali, hkrati pa da si prizadevajo zavarovati in zaščititi logistične poti na širšem območju.
Ruska vojska trdi tudi, da nadzoruje več kot 19 odstotkov Ukrajine oziroma približno 116.000 kvadratnih kilometrov. Proukrajinski zemljevidi medtem kažejo, da je Rusija letos doslej zavzela več kot 3400 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja ter da je Rusija konec leta 2023 nadzorovala 18 odstotkov Ukrajine.
Mandarine propadajo, odkupi zaustavljeni: 'Raztovorili jih bomo na cesto'
V dolini Neretve te dni propada na tone mandarin, saj so odkupni centri (pre)polni in ne morejo več sprejemati novega sadja. Preobremenjene so tudi kompostarne, posledično pa je celotna veriga pridelave mandarin ohromljena. Lastniki odkupnih centrov hrvaške oblasti pozivajo, naj ukrepajo, v nasprotnem primeru pa grozijo, da bodo sadje raztovorili na glavno magistralo.
Ante Sršen, ki že 20 let prideluje mandarine, novinarjem net.hr pokaže prezrelo sadje, ki je končalo na tleh, ker ga ne more prodati.
"Razmere so dobesedno nevzdržne, ni več donosno delati in pridelovati mandarin, ker je njihova cena na robu obstoja. Človek, ki pridela 200 ton, s tem ne more preživeti sezone in kasneje še imeti dovolj za nadaljnjo pridelavo," opozarja Sršen.
Kot piše hrvaški portal, so odkupne cene mandarin letos nižje kot lani. Tudi odkupovalci ne skrivajo, da niso zadovoljni. Skladišče v Opuzenu je polno mandarin.
"Imamo od 20 do 25 odstotkov odpadkov, nova odlagališča niso zgrajena in odkupovalci smo v težavah. To pomeni kolaps. Odkupe moramo ustaviti, na vejah pa je še vedno na tisoče mandarin," je povedal lastnik odkupnega centra v Opuzenu Gradimir Šešelj.
Sredi sezone pobiranja mandarin je kompostarna v Metkoviću zaprta in polna gnilega sadja. "Prejeli smo približno tri tisoč ton, natanko toliko, kot je bilo dogovorjeno z lokalnimi samoupravnimi enotami in kupci, da jih bo kompostarna sprejela," je pojasnil Nikola Veraja, tehnični direktor komunalnega podjetja iz Metkovića.
Za zdaj še ni jasno, ali in kdaj bodo odpadke lahko spet sprejeli. Odkupni centri medtem zahtevajo, da se kompostarna znova zažene, saj bo v nasprotnem primeru 40 odstotkov mandarin ostalo neodkupljenih.
"Prosim vse pristojne inšpektorate, službe in celo predsednika vlade, naj nemudoma stopijo v stik z župani in naj v 24 urah zaženejo odlagališča smeti. Sicer bomo blago raztovorili na glavno cesto," je opozoril Šešelj.
Težave pridelovalcem in kupcem povzročajo tudi vinske mušice. Te uničujejo nasade, zato sadje konča v kompostarni namesto v hladilnici. "Večina nas bo ustavila pridelavo," napoveduje Sršen, ki koristi pridelave mandarin ne vidi več.
Hrvaško ministrstvo za kmetijstvo na drugi strani ocenjuje, da je problem v neorganiziranosti pridelovalcev, katerih cene narekujejo odkupovalci. "Pridelovalci so nezadovoljni, ker imajo višje stroške pobiranja in nižje prihodke od odkupov. Nujna je prilagoditev kmetov. Ena od možnosti je, da se združujejo, priključijo večjim organizacijam," pravijo na ministrstvu.
Na trgu sicer uspevajo tisti, ki mandarine ne tržijo kot sadje, ampak v obliki marmelad ali soka. V eni od tovarn v Opuzenu v sezoni predelajo 200 ton svežih mandarin in proizvedejo 70 tisoč litrov soka.
"Iz mandarine moramo narediti blagovno znamko in jo prodajati po vsej Evropi. Verjamemo v kakovost neretvanske mandarine in se moramo vprašati, kaj lahko storimo v prihodnosti," je za net.hr povedal Josip Tutavac, lastnik podjetja, ki proizvaja naravne sokove iz doline Neretve.
Štaba o sodbi sodišča: Policisti so v nezavidljivem položaju
V Sloveniji odmeva sodba ustavnega sodišča, ki je ocenilo, da posameznikova izjava, da se s pozitivnim rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola strinja, ni izjava, ki bi lahko prispevala k dokazanosti prekrška. Kaj to pomeni v praksi? Robert Štaba iz Zavoda varna pot, ki že leta opozarja, kako nevarna in nesprejemljiva je vožnja pod vplivom alkohola.
"Na prvo žogo izgleda, kot da je to neko darilo za martinovanje in vsi tisti v 'mokri' družbi bodo naredili en velik aplavz," je sodbo ustavnega sodišča uvodoma komentiral Robert Štaba.
Kot je dejal, je v Sloveniji okoli 1,2 milijona voznikov, policisti pa na leto odkrijejo od 10. do 12.000 pijanih voznikov.
"Ta ukrep dviguje standard pravic vseh nad državljanov, na drugi strani pa manjka ena vejica. To pomeni več finančnih sredstev za opremo policistov, večje število policistov ...," je naštel Štaba.
Spremembe bodo po njegovem mnenju konkretne. "Predvidevam, da so policisti v nezavidljivem položaju, ker taka odločba, če jo zdaj nek laik prebere, pa ni pravnik, pomeni konflikte na terenu, v samih postopkih. Potem se bodo policisti logično začeli malo umikat, postopki bodo bolj dolgotrajni, ne bomo imeli na cestah še teh malo patrulj, ki jih imamo. Opreme tako in tako nimajo," poudarja Štaba, ki se sprašuje, kaj se bo v prihodnje dogajalo na slovenskih cestah.
Štaba takšno odločitev ustavnega sodišča vidi kot "zaušnico" vsem, ki so se izpostavili po letu 2007 in si želijo v slovenskem prostoru reči ne alkoholu. "Je pa tudi žogica na drugi strani vladnim organom, da preprosto prekinemo to kalvarijo," je dejal. Prepričan je, da bi morala za vse voznike v cestnem prometu veljati ničelna toleranca do alkohola.
Otipaval in poskusil poljubiti predsednico, pijanega moškega aretirali
Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je v sredo napovedala, da bo vložila kazensko ovadbo proti moškemu, ki jo je med njenim sprehodom po ulicah prestolnice otipaval in poskusil poljubiti. Županja prestolnice Clara Brugada je dejala, da so moškega aretirali.
Predsednica Mehike Claudia Sheinbaum se je v torek s spremstvom peš odpravila iz predsedniške palače proti ministrstvu za izobraževanje. Med sprehodom se je pogovarjala z mimoidočimi, ko je pristopil alkoholiziran mlajši moški, položil roko prek njenih ramen, z drugo pa se dotaknil njenega boka in oprsja ter jo pri tem poskusil poljubiti na vrat.
Od vsiljivega moškega se je sicer predsednica hitro umaknila, posredoval pa je tudi član njene ekipe. Moškega so aretirali.
Sheinbaumova je po incidentu dejala, da ni bila prvič žrtev tovrstnega nadlegovanja ter da incident dojema kot napad na vse ženske in da bo zahtevala kazenski pregon. "Odločila sem se zahtevati kazenski pregon, ker to doživljamo vse ženske v naši državi. Če ne bom prijavila kaznivega dejanja, se sprašujem, kakšno sporočilo to pošilja vsem ženskam v Mehiki," je dejala in dodala, da je podobno doživela že v študentskih letih.
Kot je dejala, osumljenec ni nadlegoval le nje, temveč tudi druge ženske v množici.
Tudi županja Clara Brugada je dejala, da je šlo za napad na vse Mehičanke, in poudarila, da je bila izvolitev prve predsednice Mehike tudi zaveza za vse, da ne bodo dovolili spolnih napadov in poniževanj.
Podporo predsednici je prav tako izrazila Nacionalna konferenca guvernerjev Mehike, ki je v izjavi zapisala, da obsoja vsako nasilje nad ženskami, ki ne sme imeti prostora v družbi, kjer si prizadevajo za enakost in spoštovanje.
Skupine za pravice žensk in feministične komentatorke so dejale, da incident kaže na obseg zakoreninjenega mačizma v mehiški družbi, kjer moški verjame, da ima pravico napasti celo predsednico.
Mehika se sicer spopada tudi s femicidi, saj se po poročanju BBC ocenjuje, da kar 98 odstotka umorov na podlagi spola ostane nekaznovanih. Sheinbaumova je obljubila, da se bo kot kandidatka lotila tega vprašanja, vendar v njeni administraciji doslej ni bilo opaznega izboljšanja na tem področju nasilnega kriminala.
Dončić vodil jezernike do preobrata in tesne zmage
Na tekmi rednega dela košarkarske lige NBA sta se v Crypto.com Areni pomerili ekipi Los Angeles Lakers in San Antonio Spurs. Luka Dončić se je vrnil v kader jezernikov, Austin Reaves je bil vnovič odsoten zaradi poškodbe dimelj, LeBron James pa zaradi išiasa še ni začel sezone. Gostitelji so na ramenih izvrstnega Dončića v zadnji četrtini uprizorili preobrat in zmagali s 118:116. Ljubljančan je v 43 minutah igre dosegel 35 točk. Imel je kar 13 asistenc in devet skokov. Dodal je še pet ukradenih žog in dve blokadi, imel pa je tudi štiri izgubljene žoge. Jezerniki, ki so slavili petič v nizu, so se zavihteli na drugo mesto zahodne konference.
Poleg Luka Dončića, ki so ga malenkosti ločile do 84. trojnega dvojčka v najmočnejši košarkarski ligi na svetu, se je izkazal tudi center Deandre Ayton z 22 točkami in desetimi skoki, medtem ko je specialist za obrambne naloge Marcus Smart, ki je v sami končnici naredil neumnost in zaradi napačnega izvajanja stranske žoge omogočil gostom priložnost za izenačenje ali celo zmago, prispeval 17 točk ter po pet skokov in asistenc.
Zasedba iz Los Angelesa je imela 13 sekund pred koncem razburljivega dvoboja štiri točke naskoka, a so gosti iz Teksasa v sami končnici skorajda iztržili podaljšek. Kelly Olynyk je znižal na 116:118, 0,2 sekunde pred koncem pa je Julian Champagnie zgrešil oba prosta meta za ostroge in ostalo je pri zmagi kalifornijske ekipe, ki je z razmerjem zmag in porazov 7-2 na drugem mestu v zahodni konferenci.
Pred njo je le prvak iz Oklahome Cityja (8-1), ki je na tekmi v Portlandu doživela prvi poraz v sezoni.
Pri teksaški zasedbi je bil najbolj učinkovit 224 cm visoki gibljivi francoski center Victor Wembanyama z 19 točkami in osmimi skoki. Ekipa iz Los Angelesa bo naslednjo tekmo igrala v noči na ponedeljek, ko bo gostovala v Atlanti.
Izidi, liga NBA, redni del: Los Angeles Lakers - San Antonio Spurs 118:116 (26:29, 34:30, 28:37, 30:20)
Cleveland Cavaliers - Philadelphia 76ers 132:121
Detroit Pistons - Utah Jazz 114:103
Indiana Pacers - Brooklyn Nets 103:112
Boston Celtics - Washington Wizards 136:107
New York Knicks - Minnesota Timberwolves 137:114
Memphis Grizzlies - Houston Rockets 109:124
Dallas Mavericks - New Orleans Pelicans 99:101
Denver Nuggets - Miami Heat 122:112
Portland Trail Blazers - Oklahoma City Thunder 121:119
Več kot 40 let počnem to, kar sem si vedno želel. In to opravljam s srcem in dušo.
Vsak nastop me ‘izčrpa’, saj dam vanj celega sebe – hkrati pa me napolni z energijo, ki jo lahko da le stik z občinstvom.
Vsak aplavz, vsak nasmeh, vsak trenutek povezanosti me spomni, zakaj sem se sploh podal na to pot.
Glasba je moj način življenja, moj jezik in moj dom.
Z leti se marsikaj spremeni – a strast ostaja enaka. Pravzaprav še močnejša. Danes bolj kot kdajkoli razumem, da ni pomembno le nastopati, temveč deliti občutke, iskrenost in zgodbe, ki nas povezujejo.
Luksuzni hotel Trumpovega zeta: srbske oblasti zanj pišejo poseben zakon
Srbske oblasti želijo Jaredu Kushnerju izvedbo projekta v Beogradu omogočiti s posebnim zakonom. Kushner želi na mestu nekdanjega sedeža jugoslovanskega ministrstva za obrambo zgraditi luksuzni hotel, a je projekt zaustavila preiskava zaradi ponarejene dokumentacije, s katero so tej zgradbi odvzeli status kulturnega spomenika.
Vlada je status kulturnega spomenika zgradbama nekdanjega generalštaba in ministrstva za obrambo, ki sta bili poškodovani med Natovim bombardiranjem leta 1999, odpravila novembra lani. Pred tem je z družbo Affinity Global Development Jareda Kushnerja, zeta ameriškega predsednika Donalda Trumpa, podpisala pogodbo o revitalizaciji te lokacije in zemljišče dala v najem za 99 let.
Kushnerjevo podjetje namerava na lokaciji zgraditi luksuzen hotel s poslovnimi prostori in več kot 1500 stanovanjskimi enotami. Zavezalo se je tudi, da bo tam zgradilo spominski kompleks, posvečen vsem žrtvam Natovega bombardiranja leta 1999.
Projekt je letos zastal, saj je državno tožilstvo uvedlo preiskavo zaradi suma, da je vodja srbske agencije, zadolžene za zaščito kulturnih spomenikov, Goran Vasić ponaredil predlog sklepa o odvzemu statusa kulturnega spomenika, s čimer je dovolil rušenje tega zgodovinskega objekta.
Srbske oblasti zastoj zdaj poskušajo zaobiti s sprejemom posebnega zakona, ki bi po pisanju poslovnega portala Forbes Srbija lahko postal najhitreje sprejeti zakon v zgodovini, saj se je pojavil v nedeljo, v torek pa je bil že na dnevnem redu seje parlamenta.
"Sprejetje še enega posebnega zakona - lex specialis - za velike gradbene projekte v Srbiji ni nič novega. Toda tokrat se zdi, da je oblast v primeru generalštaba spremenila pravila igre. Tak zakon je v parlament potisnila kot pobudo 110 svojih poslancev. To predstavlja prvi nevaren primer v zvezi s tem zakonom. Odpira Pandorino skrinjico, da bi to lahko postalo model tudi za druge prihodnje 'težke' zakone," piše Forbes Srbija.
Proti rušenju zgradbe so v torek pozvale tudi tri mednarodne organizacije za varstvo kulturne dediščine in Svet evropskih arhitektov (ACE).
V javnem pismu, ki ga povzemajo srbski mediji, so izrazili zaskrbljenost zaradi načrtov srbskih oblasti. Poudarili so, da je kompleks mogoče strokovno obnoviti, rušenje pa bi po drugi strani pomenilo izbris pomembnega dela modernistične arhitekture in škodovalo mednarodnemu ugledu Srbije.
Conservative justices sharply question Trump tariffs in high stakes hearing
Donald Trump's sweeping use of tariffs in the first nine months of his second term was sharply questioned during oral arguments before the Supreme Court on Wednesday.
Chief Justice John Roberts, and justices Amy Coney Barrett and Neil Gorsuch – three conservative jurists considered swing votes in this case - peppered US Solicitor General John Sauer, representing the president's administration before the court.
They were joined by the court's three liberal justices, who also expressed scepticism about whether federal law – and the US Constitution – give the president authority to unilaterally set tariff levels on foreign imports.
"The justification is being used for power to impose tariffs on any product from any country in any amount, for any length of time," Roberts said.
If the court ruled for Trump in this case, Gorsuch wondered: "What would prohibit Congress from just abdicating all responsibility to regulate foreign commerce?"
He added that he was "struggling" to find a reason to buy Sauer's arguments.
In a possible sign of case's complexities, the hearing stretched almost three hours - far longer than the time formally allotted.
Arguing over 'country-killing' crises
The case centres around a 1977 law, the International Emergency Economic Powers Act (IEEPA), that Trump's lawyers have said gives the president the power to impose tariffs. Although the Constitution specifically vests Congress with tariff authority, Trump has claimed that the legislature delegated "emergency" authority to him to bypass longer, established processes.
Sauer asserted that the nation faced unique crises – ones that were "country-killing and not sustainable" - that necessitated emergency action by the president. He warned that if Trump's tariff powers were ruled illegal, it would expose the US to "ruthless trade retaliation" and lead to "ruinous economic and national security consequences".
Trump first invoked IEEPA in February to tax goods from China, Mexico and Canada, saying drug trafficking from those countries constituted an emergency.
He deployed it again in April, ordering levies from 10% to 50% on goods from almost every country in the world. This time, he said the US trade deficit - where the US imports more than it exports - posed an "extraordinary and unusual threat".
Those tariffs took hold in fits and starts this summer while the US pushed countries
Lawyers for the challenging states and private groups have contended that while the IEEPA gave the president power to regulate trade, it made no mention of the word "tariffs".
Neil Katyal, making the case for the private businesses, said it was "implausible" that Congress "handed the president the power to overhaul the entire tariff system and the American economy in the process, allowing him to set and reset tariffs on any and every product from any and every country, at any and all times".
He also challenged whether the issues cited by the White House, especially the trade deficit, represent the kind of emergencies the law envisioned.
Suppose America faced the threat of war from a "very powerful enemy", Samuel Alito, another conservative justice, asked. "Could a president under this provision impose a tariff to stave off war?"
Katyal said that a president could impose an embargo or a quota, but a revenue-raising tariff was a step too far.
For Sauer, this was a false choice. Presidents, he said, have broad powers over national security and foreign policy – powers that the challengers want to infringe on.
Tariffs v taxes
A key question could be whether the court determines whether Trump's tariffs are a tax.
Several justices pointed out that the power to tax – to raise revenue – is explicitly given to Congress in the Constitution.
Sauer's reply was that Trump's tariffs are a means of regulating trade and that any revenue generated is "only incidental".
Of course, Trump himself has boasted about the billions his tariffs have generated so far and how essential this new stream of funding is to the federal government.
The justices spent very little time on questions about refunds or whether the president's emergency declarations were warranted. Instead they spent most of their time examining the text of IEEPA and its history.
Sauer urged them to understand tariffs as a natural extension of other powers granted to the president under the law rather than a tax. "I can't say it enough - it is a regulatory tariff, not a tax," he said.
But that appeared to be a stumbling block for many of the justices.
"You want to say that tariffs are not taxes but that's exactly what they are," Justice Sotomayor said.
Many seemed persuaded by arguments from the business and states that tariffs, as a tax paid by US businesses, were fundamentally different from the other kinds of powers addressed by the law.
But not all.
Justice Kavanaugh expressed doubts on that point toward the end of the hearing, saying it didn't seem to very "common sense" to give the president the power to block trade entirely, but not impose a 1% tariff, sugggesting it left a gap like a donut hole.
"It's not a donut hole. It's a different kind of pastry," Gutman responded, drawing chuckles in the crowd.
What the court's ruling could do
Treasury Secretary Scott Bessent, who attended the hearing, made no comment when asked by the BBC what he thought of the hearing. Secretary of Commerce Howard Lutnick, also in court, flashed a thumbs-up.
US Trade Envoy Jamieson Greer was in court, along with Minnesota Senator Amy Klobuchar, who said outside after arguments that she was "hopeful" based on the questions asked that the court would overturn the tariffs.
"I thought they were very good questions," she said, describing tariffs as an "unconstitutional power grab" by the president.
The hearing drew a full audience, with press pushed into overflow seats behind columns.
If a majority of the Supreme Court rules in Trump's favour, it will overturn the findings of three lower courts that already ruled against the administration.
The decision, no matter how it works out, has implications for an estimated $90bn worth of import taxes already paid - roughly half the tariff revenue the US collected this year through September, according to Wells Fargo analysts.
Trump officials have warned that sum could swell to $1tn if the court takes until June to rule.
During oral arguments, Barrett grappled with the question of reimbursing such revenue, wondering if it would be a "complete mess".
Katyal responded by saying that small businesses might get refunds, but bigger companies would have to follow "administrative procedures". He admitted that it was a "very complicated thing".
In remarks on Wednesday, press secretary Karoline Leavett hinted that the administration already is looking at other ways to impose tariffs if the Supreme Court rules against them.
"The White House is always preparing for Plan B," she said. "It would be imprudent of the president's advisors not to prepare for such a situation."
Son who sued parents must stay at Ghana boarding school, judge rules
A 14-year-old British boy who took his parents to court after they sent him to boarding school in Africa must remain there until at least the end of his GCSEs, a High Court judge has ruled.
The boy, who cannot be named for legal reasons, was taken to Ghana in March 2024 after being told he was visiting a sick relative.
In fact, his parents wanted him to move there after concerns about his behaviour in London, including absences from school, having unexplained money and carrying a knife, court papers said. The boy denies being part of a gang or carrying a weapon.
A judge ruled on Monday the boy should remain in Ghana and prepare to return after completing the equivalent of GCSEs.
After saying he was unhappy and homesick in Ghana, the boy found publicly funded lawyers and brought a case against his parents to the High Court in London, in February.
He lost his first bid to return when a High Court judge ruled he was at risk of suffering greater harm in returning to the UK.
Then, in June he won a Court of Appeal bid to have the case reheard after the most senior judge in the Family Division, Sir Andrew McFarlane, said there had been confusion in the previous decision.
On Tuesday, the High Court handed down its judgement, which ruled against the boy's wishes, citing ongoing disruption, including to his schoolwork and to his family life.
Judge Mrs Justice Theis said: "I am acutely aware that the conclusion I have reached does not accord with [his] wishes and how that will feel for him...
"[He] has the talent, ability and intelligence to make this work together with his family. It will be difficult but they all have the common aim for [him] to return to live with his family."
The boy, who is nearly 15 and has British and Ghanaian citizenship, remains in school in Ghana and is studying for his GCSEs.
He previously told the court that he was "living in hell" and was "desperate" to return to the UK.
He described feeling "like an alien" in Ghana and being "abandoned" by his family. He does not speak Twi and said he has struggled to make friends and feels socially anxious.
The boy "welcomes" the judge's decision to set out a clear roadmap for his return to the UK, said his solicitor, James Netto, of the International Family Law Group.
Mr Netto described the case as "extremely difficult... on every level".
He said the boy never wanted to be in a position where he was "obliged" to bring court proceedings against his own parents, but their actions "left him with no meaningful alternative".
"His position remains unchanged: he wants to return home," Mr Netto added.
The boy's mother said she would not be able to care for him if he returned to the UK before his GCSEs were over.
She said: "It is really hard to be away from him... I feared and continue to fear if he were to come back now, that he could end up dead. I know he does not see it like that…"
Handing down her judgement, Mrs Justice Theis explained that the boy should "remain living in Ghana with the aim of setting out a road map and taking the necessary steps for [him] to return here after completing his GCSEs".
She added: "Whether that would take place will need to be reviewed nearer the time."
The "road map" includes taking part in family therapy funded by their local authority.
Trumpove carine: skeptični vrhovni sodniki poslušali argumente za in proti
Ameriško vrhovno sodišče obravnava pritožbi vlade predsednika ZDA Donalda Trumpa na odločitvi dveh zveznih sodišč in zveznega prizivnega sodišča, da dodatne carinske stopnje, ki jih je uvedel Trump, niso zakonite, ker jih ni potrdil kongres. Trump pravi, da bi zavrnitev višjih carin gospodarsko uničila ZDA.
Trumpov državni pravobranilec John Sauer je vrhovne sodnike prepričeval, da med primeroma ni primerjave, carine pa da niso davek, ampak sredstvo vpliva na tuje države, ki predsedniku omogoča hitro posredovanje.
Na drugi strani argumenta sta nekdanji pravobranilec Obamove vlade Neal Katyal in pravobranilec zvezne države Oregon Benjamin Gutman, ki zastopata tožnike. Katyal je dejal, da obstajajo zakoni, ki predsedniku omogočajo uvedbo davka na izvoz oziroma carine, vendar v omejenem obsegu in trajanju. "IEEPA o tem ne govori," je po poročanju televizije ABC dejal Katyal.
Vrhovni sodniki so danes zasliševali Sauerja, obravnava pa se je raztegnila na skoraj tri ure, kar je precej dlje od formalno določenega časa, poroča BBC. Tako konservativni kot liberalni sodniki so izrazili skepticizem glede tega, ali zvezna zakonodaja in ameriška ustava predsedniku dajeta pooblastilo za enostransko določanje ravni carin na uvoz.
V primeru, da bi sodišče odločilo v Trumpovo korist, se je konservativni sodnik Neil Gorsuch vprašal: "Kaj bi kongresu preprečevalo, da se preprosto odpove vsej odgovornosti za urejanje zunanje trgovine". Dodal je, da se "muči" najti razlog, da bi verjel Sauerjevim argumentom.
Vrhovno sodišče je carine sprejelo v obravnavo septembra, s čimer so bile odločitve nižjih sodišč zadržane. Ni jasno, kdaj bo najvišji sodni organ ZDA sprejel odločitev. Sicer zelo zgovoren ameriški predsednik je tokrat presenetljivo zadržan v svojih izjavah in ne izvaja pretiranega javnega pritiska na vrhovno sodišče, saj računa, da mu bo konservativna večina ugodila ter zaščitila ključni del njegove gospodarske politike, poroča televizija MSNBC.
Donald Trump je v prvem in drugem mandatu za višje carinske stopnje uporabil različne zakone, ki pa mu omogočajo le začasne ukrepe, in še to po preiskavi ministrstva za trgovino, ki mora ugotoviti, da so ukrepi upravičeni z vidika nacionalne in gospodarske varnosti ZDA. Aprila je medtem Trump uvedel t. i. recipročne carine s sklicevanjem na zakon o izrednih mednarodnih gospodarskih pooblastilih iz leta 1977 (IEEPA).
Zvezni sodišči in zvezno prizivno sodišče so se strinjali s tožniki - skupino malih podjetij in 12 zveznih držav z demokratskim vodstvom, ki jih podpirajo konservativni in liberalni politični inštituti, da IEEPA predsedniku ne daje pooblastila za neomejeno samovoljno uvajanje carin brez odobritve kongresa. Gre torej za širši spor glede ustavnih pooblastil predsednika in kongresa in s tem za eno najpomembnejših odločitev vrhovnega sodišča v zgodovini, poroča televizija ABC.
IEEPA predsedniku omogoča, da v primeru v primeru izrednih razmer regulira določene gospodarske transakcije, ki ogrožajo nacionalno varnost, in Trump je vztrajno visoke zunanjetrgovinske primanjkljaje ZDA opredelil kot izredno grožnjo. Nasprotniki medtem opozarjajo, da so primanjkljaji prisotni že desetletja in da tako ni nobenih izrednih razmer.
Ameriška ustava določa, da o vprašanjih zveznih financ, kot so davki, carine, takse in podobno, odloča kongres. Stališče Trumpove vlade pa je, da carine niso davek oziroma sredstvo za polnjenje proračuna, ampak sredstvo pritiska na tuje države, zaradi česar kongresna potrditev ni potrebna. Trump sicer po drugi strani javno ponavlja, da je carine uvedel, da napolni zvezni proračun.
Prizivno sodišče je v svoji odločitvi spomnilo na dva primera, ko je sedanja konservativna večina vrhovnega sodišča zavrnila ukrepa prejšnjih demokratskih vlad s sklicevanjem na t. i. doktrino velikih vprašanj, ki pravi, da vlada ne more sprejemati velikih gospodarskih in političnih odločitev brez kongresa.
Konservativna večina vrhovnega sodišča je s tem zavrnila poskus Joeja Bidna za odpis študentskega dolga in regulacije izpustov ogljikovega dioksida, sprejete v času Baracka Obame. Nasprotniki Trumpovih carin upajo, da bodo konservativni sodniki ostali načelni.
Carine niso spodbudile zaposlovanja
Višje uvozne carine v ZDA vsaj za zdaj niso spodbudile zaposlovanja in predelovalne industrije. V proračunskem letu 2025, ki se je začelo lani oktobra in je trajalo do letošnjega oktobra, so carine v zvezni proračun navrgle 195 milijard dolarjev, kar je 153 odstotkov več kot v proračunskem letu 2024, je ugotovila raziskava univerze Yale.
Carine uvedene po IEEPA so navrgle 89 milijard dolarjev, kljub temu pa so lani predstavljale le štiri odstotke zveznih proračunskih prilivov, ki so dosegli 5200 milijard dolarjev.
Povprečne efektivne carinske stopnje na uvoz iz preostalega sveta so v času Trumpove vlade z 2,5 odstotka narasle na 17,9 odstotka, kar je največ od leta 1934, ko je zapiranje ZDA vase poglobilo veliko gospodarsko depresijo. Univerza Yale ugotavlja, da bi odprava Trumpovih carin, uvedenih na podlagi IEEPA, povprečne carine znižala na 9,1 odstotka.
Osnutek Šutarjevega zakona: vstop v stanovanje brez odredbe, nadzor otroških dodatkov
Vlada bo v četrtek obravnavala tako imenovani Šutarjev zakon, ki ga je napovedala po napadu v Novem mestu, da bi izboljšala varnostne razmere na jugovzhodu države. Ukrepi naj bi bili namenjeni učinkovitemu zagotavljanju varnosti, omogočali naj bi odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, omejevanje pravic posameznikom, ki ponavljajo kazniva dejanja, in boljšo zaščito mladoletnic, ki zanosijo. Kaj še vključuje?
Pridobili smo osnutek zakona in ga hranimo v uredništvu. Predlog je napisan na več kot 60 straneh. Če izpostavim zgolj nekaj ukrepov: vstop v stanovanje brez sodne odredbe bo dovoljen, "če je neogibno potrebno, da se zavarujejo ljudje in premoženje ali odvzamejo orožje ali drugi nevarni predmeti, s katerimi je bila ogrožena osebna varnost ljudi ali premoženje."
Ukrep je omejen le na tisto stanovanje, za katere policisti ugotovijo, da obstaja verjetnost, da je bilo v to stanovanje skrito orožje. Policisti o vstopu v tuje stanovanje izdajo potrdilo. V potrdilu navedejo razloge za vstop in morebitne poškodbe, ki so nastale pri vstopu.
Uporaba dronov in drugih pripomočkov za snemanje bo omejena na tri mesece, lahko pa se tudi podaljša z odredbo. Ta ukrep odredi generalni direktor Policije ali direktor policijske uprave. Varnostna akcija oziroma racija bo časovno omejena, in sicer ne bo smela presegati treh ur.
Če pa bo šlo za širše območje ali kompleksnejše varnostne razmere, se lahko trajanje varnostne akcije določi do največ šest ur.
Ob koncu zakona se predlaga, da nekateri členi veljajo za obdobje dveh let po uveljavitvi tega zakona, nekateri pa za obdobje enega leta
Predvideni ukrepi na področju socialnega varstva
Uredili naj bi postopek odvzema otroka v primeru zanositve mladoletnic. Gre za ukrep, ki že obstaja, vendar naj bi s spremembami zagotovili, da se ob primerih mladoletne nosečnosti takoj sproži postopek presoje odvzema otroka.
Napovedana je bila sicer ukinitev otroškega dodatka za tovrstne primere, ker naj bi te socialne prejemke zlorabljali skrbniki mladoletnic. A ta ukrep bo nekoliko drugačen.
Z otroškimi dodatki naj bi po novem razpolagali centri za socialno delo, ki naj bi skrbeli za to, da je denar res porabljen za dobrobit otroka.
Predlog zakona so koalicijski partnerji dobili pozno popoldne, kmalu naj bi se iztekel rok za njihove pripombe, zakon pa naj bi usklajevali še do poznih večernih ur, to pomeni, da se vsebina do četrtka, ko bo šel zakon na sejo vlade, lahko še spremeni.
Prvi odzivi na načrtovane spremembe na področju socialne politike: kam z odvzetimi otroki?
Odvzem otroka mora biti vedno zadnji in skrajni ukrep, poudarja profesorica s Fakultete za socialno delo Vesna Leskošek. Ob tem opozarja, da v Sloveniji nimamo dovolj namestitvenih kapacitet za otroke, ki bi jih - po trenutnih načrtih - lahko odvzeli mladoletnim materam.
Ukinitve otroškega dodatka za mladoletne matere, ki ga je prejšnji torek v Novem mestu napovedal premier, očitno ne bo. Bo pa vlada - kot že omenjeno - neuradno z drugimi ukrepi posegla na področje mladoletnih nosečnosti in otroških dodatkov.
Skrbištvo nad otrokom, rojenim materi, mlajši od 15 let, danes v praksi pogosto prevzamejo njegovi stari starši. In ti tako prejemajo tudi otroške dodatke. Neuradno pa gredo vladni ukrepi torej v smeri - da bi s tem denarjem razpolagal Center za socialno delo.
Centri za socialno delo bi po trenutnih vladnih načrtih postali skrbniki v primerih zanositev deklic, mlajših od 15 let. Obenem pa bodo morali tako za mladoletno mater kot za novorojenega otroka začeti s presojo, ali so potrebni tako imenovani ukrepi za varstvo koristi otroka, kar vključuje tudi odvzem.
"Odvzem otroka je zadnji ukrep, ki ga imajo institucije, da otroku zagotovijo varstvo, ne pa prvi," opozarja profesorica s Fakultete za socialno delo. Opozorja pa, da bi lahko nastal tudi problem: kam z odvzetimi otroki? "Problem, ki ga ima Slovenija, na katerega seveda sedaj ne računajo, je pa to, da absolutno nimamo namestitvenih kapacitet /.../ Smisel odvzema otrok kot zelo trdega in zelo represivnega ukrepa je, da otroka izločimo iz zlorabljajočega okolja, kjer živi v nevarnosti in mu zagotovimo boljše življenje, ne slabše," poudarja Leskoškova.
Predvsem pa svari, da morajo biti spremembe socialne politike premišljene. Ukrepi, ki nastanejo praktično čez noč, še dodaja, lahko na dolgi rok naredijo več škode kot koristi.
Martin Golob: od župnika do podjetnika in vplivneža
V podkastu Zgodbe Akrobatov je tokrat gostoval Martin Golob, najbolj priljubljen slovenski duhovnik, ki pri svojem delu uporablja vse, kar mu daje na voljo sodobna tehnologija, in to združuje s tradicionalnim ter premika meje v svojem poklicu. Ima pa tokratni gost tudi izkušnje s področja podjetništva. Pred leti je namreč ustanovil svoje podjetje, ki deluje še danes.
V pogovoru, ki je potekal v okviru serije Zgodbe Akrobatov, se je Martin Golob predstavil kot izjemno večplastna osebnost – duhovnik, podjetnik, vplivnež in človek z globokim čutom za skupnost.
Kot je pojasnil, je leta 2018 kot župnik v Bohinju ustanovil podjetje Sv. Janez Krstnik d.o.o., da bi financiral obnovo cerkve. S prodajo spominkov, nabožnih predmetov in celo blagoslovljene vode iz Bohinjskega jezera je pokazal, da je lahko podjetnost v službi vere in skupnosti. "Na začetku sem zelo veliko sam delal, ker je bil kapital pač majhen in si nisem mogel privoščiti pomoči, tako da sem recimo vse nedeljske popoldneve preživel kar tam v trgovinici in čakal ljudi. Kasneje sem se malo znašel in sem se povezal z mnogimi agencijami, bil do njih čim bolj prijazen. Pač malo marketinga sem šel in se je obrestovalo," svoje podjetniške podvige opisuje Golob
Golob je tudi avtor treh knjig, ki so nastale iz pogovorov, pridig in vlogov. Vse so bile dobro sprejete, od vsake prodane pa gre dva evra v dobrodelne namene. Do zdaj so zbrali že več kot 85.000 evrov.
Družbena omrežja so njegova velika prednost
Njegova prisotnost na družbenih omrežjih je izjemna: aktivno uporablja Facebook, Instagram, TikTok in YouTube, kjer ga spremlja več kot 100.000 ljudi. Vsebine ustvarja skupaj z mladimi, ki mu pomagajo pri snemanju in oblikovanju sporočil, ki so pogosto duhovna, a tudi zabavna in življenjska.
Odnos do mladih
V pogovoru je izpostavil, da mladim ne vsiljuje molitve, temveč jim daje prostor za ustvarjanje in odgovornost. Verjame v moč skupnosti, iskrenosti in v to, da se mladi radi povezujejo, če jim damo priložnost.
Dotaknil se je tudi stereotipov o Cerkvi in denarju ter pojasnil, da so nabirke prostovoljne, da je upravljanje transparentno in da sam živi od mašnih darov ter honorarjev od knjig. Poudaril je, da denar sam po sebi ni greh, če je sredstvo in ne cilj.
Kaj vse je priljubljeni duhovnik povedal o življenju, veri, politiki in ljubezni do domovine, preverite v celotnem pogovoru z njim
Kaj mu pomeni motor?
Kot motorist in ambasador zavoda Belih angelov organizira blagoslove motoristov, ki se jih udeleži več kot tisoč ljudi. Motor mu pomeni svobodo, stik z naravo in način, kako združuje duhovniško poslanstvo z življenjskim užitkom. Slovenijo vidi kot drugo Švico – lepo, urejeno in polno dobrih ljudi, čeprav se v medijih pogosto zdi drugače. Verjame v moč molitve, tudi za politike in podjetnike, in se zavzema za to, da se Cerkev približa ljudem na sodoben način.
Na vprašanje, ali ga naziv 'vplivnež' obremenjuje, odgovarja, da ne. Zvest ostaja duhovniškemu poklicu in si želi, da bi se kot duhovnik tudi postaral. Cerkev po njegovem mnenju ne potrebuje sprememb, temveč mora vsak posameznik premikati meje v sebi. Njegova zgodba je zgodba o veri, inovativnosti, povezanosti z ljudmi in iskrenem služenju skupnosti
Kot mladi akrobat se je tokrat predstavil Aleš Belšak, učitelj športa, ki je pred nekaj leti, ko je pričakoval otroka, sklenil, da bo zanj sam izdelal nekaj potrebnih pripomočkov in tako bolj kot ne po naključju odkril svoj izjemni talent. Leta 2020 je ustanovil podjetje Abel Fon Rust, ki iz uporabljenega lesa in odpadne kovine oziroma odpadnih predmetov izdeluje pohištvo. "S svojimi deli, s svojo storitvijo, s svojo miselnostjo želim spremeniti svet na bolje in želim ponuditi neko alternativo," pravi Aleš.
Krajani Škocjana ostali brez edinega bankomata v kraju, neznanci so ga ponoči ukradli
V središču Škocjana so neznanci ponoči ukradli bankomat. Preiskava kaznivega dejanja še poteka, drugih informacij pa za zdaj na PU Novo mesto ne dajejo. Občina Mirna Peč je medtem objavila razpis, s katerim bo finančni ustanovi, ki bo v kraju postavila bankomat, krila morebitno izgubo.
Bankomat, ki so ga v Škocjanu ukradli ponoči, je bil edini bankomat v kraju, tako da so krajani trenutno prikrajšani za nekatere storitve. Na srečo imajo v Škocjanu še bančno poslovalnico Deželne banke Slovenije, katere delovanje subvencionira občina, je povedal župan Jože Kapler. Podatka, ali bo NLB, ki je lastnica ukradenega bankomata, zagotovila novega, Kapler za zdaj nima.
Brez bankomata so letos na Dolenjskem ostali tudi prebivalci Mirne Peči. V noči na 24. junij so ga razstrelili neznanci in ga povsem uničili, banka NLB pa od takrat ni zagotovila novega bankomata. Za njegovo postavitev se ni odločila niti nobena druga banka.
Občina Mirna Peč je zato konec oktobra objavila javni razpis, po katerem bo banki, hranilnici ali drugi finančni instituciji, ki bo v kraju postavila bankomat in skrbela zanj, zagotavljala sredstva za kritje mesečnega primanjkljaja, ki bo nastal zaradi njegovega obratovanja, a največ do višine 5000 evrov letno
Shein s svojo prvo fizično trgovino na svetu: kupci čakali več ur, varovali so jih policisti
Kitajski spletni trgovec z oblačili, obutvijo in modnimi dodatki Shein je v Parizu odprl svojo prvo stalno fizično trgovino na svetu. Prvi kupci so po več urah čakanja v vrsti pred vrati vstopili v trgovino pod budnim očesom pripadnikov policijskih enot za preprečevanje izgredov.
Shein je svojo prvo fizično trgovino odprl v šestem nadstropju luksuzne veleblagovnice BHV, ikonične stavbe, ki od leta 1856 stoji nasproti pariške mestne hiše.
Odprtje je bilo napovedano ob 12. uri, že več ur prej pa so se pred veleblagovnico začele zbirati množice kupcev. Aktivisti za pravice otrok so medtem v bližini organizirali protest, s katerim so opozarjali na "sume prisilnega dela", "onesnaževanje" in "prekomerno proizvodnjo". Mimoidoče so pozivali, naj podpišejo peticijo proti Sheinovi prisotnosti v pariški veleblagovnici. "Zaščitite otroke, ne Sheina," je pisalo na enem od transparentov.
Shein, ki je bil ustanovljen na Kitajskem leta 2012, zdaj pa ima sedež v Singapurju, se sooča s kritikami zaradi delovnih pogojev v njegovih tovarnah in vpliva na okolje njegovega poslovnega modela ultra hitre mode. Njegovemu prihodu v Francijo so nasprotovali politiki, sindikati in vodilne modne znamke.
V minulih dneh je v Franciji izbruhnila nova polemika zaradi prodaje spolnih lutk, ki z velikostjo in nekaterimi podrobnostmi poustvarjajo otroške podobe, na Sheinovi platformi. Pariško tožilstvo je pred odprtjem trgovine sporočilo, da je zaradi prodaje spolnih lutk uvedlo preiskavo proti Sheinu in tudi proti konkurenčnim spletnim trgovcem AliExpress, Temu in Wish.
Sheinov tiskovni predstavnik v Franciji je prodajo lutk pripisal "napaki v naših procesih in upravljanju".
Francija začasno ustavila delovanje spletne platforme
Premier Sebastien Lecornu pa je danes napovedal, da bodo oblasti v Franciji "začasno ustavile" delovanje spletne platforme Shein, dokler azijski spletni trgovec ne bo zagotovil skladnosti s francosko zakonodajo.
"Po navodilih predsednika vlade začenja vlada postopek začasne ustavitve Sheina za čas, ki je potreben, da platforma javnim organom dokaže, da je vsa njena vsebina končno v skladu z našimi zakoni in predpisi," so po poročanju AFP sporočili iz Lecornujevega urada. Dodali so, da bodo ministri prvo poročilo o napredku podali v naslednjih 48 urah.
Shein, ki ima po navedbah upravljalca veleblagovnice BHV v Franciji 25 milijonov strank, naj bi nameraval odpreti še pet trgovin v drugih francoskih mestih, kot so Dijon, Grenoble in Reims.
Prizadetih 4,3 milijona kreditnih kartic, škode preko 300 milijonov evrov
Europol je sporočil, da so v sodelovanju s pristojnimi organi več različnih držav aretirali 18 oseb. Te so osumljene sodelovanja v kriminalnih združbah, znotraj katerih so z ukradenimi podatki kreditnih kartic ustvarili okoli 19 milijonov spletnih naročnin za portale, ki ponujajo predvsem pornografijo, zmenke in pretočne vsebine. S tem naj bi oškodovali več kot 4,3 milijona imetnikov kreditnih kartic ter povzročili za več kot 300 milijonov evrov škode.
Operacija "Chargeback", ki so jo v sodelovanju z Nemčijo, ZDA, Kanado, Singapurjem, Luksemburgom, Ciprom, Španijo, Italijo in Nizozemsko izvedli v Europolu in Eurojustu, je bila usmerjena proti trem večjim kriminalnim mrežam, ki so izvajale goljufije in pranje denarja.
Kriminalne mreže so osumljene zlorabe podatkov več kot 4,3 milijona imetnikov kreditnih kartic v 193 državah. Kot so sporočili z Europola, so osumljeni med letoma 2016 in 2021 uporabili ukradene podatke o kreditnih karticah za ustvarjanje približno 19 milijonov lažnih spletnih naročnin na profesionalno upravljana spletna mesta, ki so ponujala predvsem pornografijo, spletne zmenke in pretočne vsebine.
Provizije so bile nizke, približno 50 evrov na mesec, z nejasnimi opisi, zaradi česar so imetniki kartic nepooblaščene transakcije težko prepoznali.
Skupna ocenjena škoda zaradi goljufive sheme presega 300 milijonov evrov, poskus povzročitve škode pa je še veliko večji, in sicer več kot 750 milijonov evrov.
Za prikrivanje svojih dejavnosti so osumljenci uporabljali številna slamnata podjetja, registrirana predvsem v Združenem kraljestvu in na Cipru.
Preiskava je bila usmerjena proti 44 osumljencem iz Nemčije in drugih držav. Osumljenci naj bi za obdelavo in pranje nezakonitih transakcij izkoriščali infrastrukturo štirih večjih nemških ponudnikov plačilnih storitev. Šest osumljencev je obtoženih dogovarjanja z goljufivimi mrežami, kar jim je omogočilo dostop do plačilne infrastrukture v zameno za provizije.
Kot so sporočili, so v torek tekom operacije izvedli več kot 60 hišnih preiskav, zgolj v Nemčiji so preiskali 29 prostorov in aretirali 18 oseb. Pristojni so zamrznili tudi znaten delež sredstev, so dodali.
V akciji je sodelovalo več kot 250 policistov iz Zveznega urada kriminalistične policije, državnega tožilstva v Koblenzu, Zveznega organa za finančni nadzor (BaFin) in enote za davčne preiskave. V okviru preiskave je bilo v Luksemburgu in Nemčiji zaseženih sredstev v vrednosti več kot 35 milijonov evrov.
Vlaki po Evropi 250 km/h, iz Ljubljane na Dunaj v štirih urah in pol
Evropska komisija je predstavila drzen načrt, po katerem bi do leta 2040 hitre železnice postale najhitrejši in najbolj trajnostni način potovanja po Evropi. Potniki bi med večjimi mesti tako potovali občutno hitreje, med glavnimi cilji je tudi skrajšanje poti z vlakom med Ljubljano in Dunajem z današnjih dobrih šestih ur na štiri ure in pol. Lažji bo tudi nakup mednarodnih vozovnic, vlaki pa naj bi ponekod lahko vozili tudi več kot 250 kilometrov na uro.
V Komisiji si želijo, da bi v naslednjih letih čas potovanja z vlaki skrajšali kar za polovico. Tako bi potniki na primer do leta 2030 iz Berlina v Kopenhagen prišli v štirih urah, namesto v sedmih, iz Pariza v Rim v slabih devetih (danes 10 ur in 50 minut), ogromen prihranek časa napovedujejo tudi na relaciji Budimpešta–Bukarešta. Danes potovanje traja kar 15 ur, skrajšali naj bi ga na 6 ur in 15 minut. Iz Ljubljane bi na Dunaj prišli v štirih urah in pol, danes pot traja več kot šest ur.
Do leta 2035 naj bi bili tudi Sofija in Atene oddaljeni le šest ur vožnje z vlakom. Danes vožnja traja 13 ur in 40 minut.
Načrt hkrati predvideva tudi nove železniške povezave po Evropi, med drugim nove čezmejne povezave v baltskih državah. Iz Varšave bi prek Vilne in Rige v Talin prišli v slabih osmih urah. Pariz pa bi povezali z Madridom in naprej v Lizbono. Vožnja z vlakom naj bi trajala devet ur.
Z vlakom na poti več kot 24 ur, z letalom nekaj ur?
Pod objavo so se zvrstili odzivi številnih uporabnikov, ki opozarjajo, da bo čas potovanja z vlakom še vedno občutno daljši kot z letalom. Vožnja z vlakom od Lizbone na Portugalskem do Talina v Estoniji bo po napovedih trajala več kot 24 ur, medtem ko hiter pregled letalskih prevoznikov na spletu pokaže, da pot z letalom z enim prestopom traja med pet in devet ur. Precej zamudna bi bila tudi pot z vlakom iz Pariza do Aten.
Uporabniki so opozorili tudi, da vlaki po Evropi zamujajo, sprašujejo se tudi, ali bodo cene vozovnic dostopne za vse.
Kako do hitrejših vlakov in povezav?
Pri Evropski komisiji poudarjajo, da gre za celovit načrt za razvoj hitrih železnic po vsej Evropi. Cilj je, da bi EU do leta 2050 postala ogljično nevtralna in globalno bolj konkurenčna.
Načrt med drugim naslavlja tudi ozka grla v železniškem prometu. Med ukrepi je tako tudi možnost za višje hitrosti vlakov, in sicer več kot 250 kilometrov na uro, kadar je to ekonomsko izvedljivo. Okrepili bi tudi zmogljivost regionalnih in nočnih vlakov. Pri razvoju povezav bi spodbujali in usklajevali vire financiranja tudi z zasebnimi naložbami.
Načrt predvideva tudi poenotenje železniških sistemov. To za uporabnike pomeni lažji nakup vozovnic za mednarodna potovanja in enostavnejšo uporabo različnih železniških ponudnikov.
Kot so še navedli pri Evropski komisiji, bo okrepljen železniški sistem na stari celini omogočil tudi hitrejši prevoz vojakov in vojaške opreme skupaj s civilnim tovorom.
Voznik zapeljal v pešce in kolesarje, dve osebi na intenzivni negi
Na francoskem otoku Oleron je 35-letni moški z avtomobilom zapeljal v pešce in kolesarje. Ranjenih je bilo deset ljudi, od tega štirje huje. Po navedbah tožilstva je moški namerno zapeljal v ljudi, njegov motiv pa za zdaj še ni znan. Francoski notranji minister je potrdil, da so osumljenca aretirali.
Prebivalec Olerona na zahodu Francije je namerno trčil v več pešcev in kolesarjev ob glavni cesti v bližini mesta La Rochelle, je pojasnil tožilec Arnaud Laraize. Več oseb je poškodovanih, med njimi tudi pomočnik lokalnega poslanca skrajno desničarske stranke Nacionalni zbor.
Po prvih informacijah so štiri osebe utrpele hujše poškodbe, po poročanju Sky Newsa, ki navaja besede francoskega notranjega ministra Laurenta Nuneza, sta dve osebi na intenzivni negi.
Kot je dejal Laraize, se je 35-letni osumljenec upiral aretaciji, zato so morale oblasti uporabiti paralizator. Moški je po njegovih besedah ob aretaciji v arabščini vzklikal "bog je velik". Policija je medtem po poročanju francoskega časopisa Le Parisien sporočila, da preučuje tudi možnost, da ima moški duševne težave.
Laraize je dejal še, da je policija osumljenca v preteklosti že obravnavala zaradi manjših kaznivih dejanj, na primer tatvine. Moški ni bil na seznamu oseb, ki veljajo za grožnjo nacionalni varnosti.
Policija je medtem že sprožila preiskavo domnevnega poskusa umora.
V Žabjaku po streljanju še pretep: policija ima štiri osumljence, eden je mladoleten
Potem ko so v romskem naselju Žabjak odjeknili streli, so kriminalisti opravili preiskavo, našli tulce različnih kalibrov ter izsledili tri osumljence. V času, ko so čakali na odredbo za hišno preiskavo, so prejeli klic občana, ki ga je sovaščan s sinovi telesno poškodoval. Izkazalo se je, da je storilec eden od osumljencev, ki so pred dnevi streljali v zrak. 38-letnika in njegovega mladoletnega sina so pridržali. Med hišnimi preiskavami so zasegli tri pištole, šiberno puško in avtomatsko puško M70, pa tudi 776 kosov streliva.
Na Policijski upravi Novo mesto so predstavili uspešno kriminalistično preiskavo kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, kaznivega dejanja nasilništva in kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva.
Kot je povedal Matjaž Štern, pomočnik vodje Sektorja kriminalistične policije PU Novo mesto, so 28. oktobra okoli 20.30 na Operativno komunikacijskem centru (OKC) prejeli več klicev občanov v bližini naselja Brezje-Žabjak v Novem mestu, da je v naselju slišati streljanje. Prav tako so v tem času prejeli klic občana, da so ti izstrelki najverjetneje poškodovali kritino na njegovi stanovanjski hiši.
Kaznivih dejanj so osumljene štiri osebe: 48-letni moški, njegova 35-letna partnerka ter 38-letni moški in njegov mladoletni sin. Kriminalisti so orožje našli pri dveh moških.
V naselje so bili takoj napoteni policisti in kriminalisti, ki so pregledali območje in locirali domnevno mesto streljanja oz. kraj storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Na kraju so našli in zavarovali več tulcev orožja različnih kalibrov. Pregledali so tudi širšo okolico, zavarovali območje in opravili ogled poškodovane strehe pri oškodovanem občanu. Ugotovili so poškodbo strešne opeke, ki bi glede na velikost in obliko res lahko nastala od izstrelka iz strelnega orožja.
Izsledili tri osumljence
Stekla je kriminalistična preiskava, v naselju Brezje je policistom uspelo locirati kraj streljanja. Opravili so ogled kraja, zavarovali predmete in identificirali tri osumljence – 35-letno žensko, 48-letnega moškega, njenega partnerja, ter 38-letnega storilca. Posamezne zavarovane sledi so posredovali v nadaljnje preiskave v Nacionalni forenzični laboratorij (NFL).
Na podlagi vsega zbranega dokaznega materiala s kraja kaznivega dejanja so na pristojno Okrožno državno tožilstvo (ODT) Novo mesto podali pobudo za izdajo odredbe za izvedbo hišne preiskave pri 48-letnem osumljencu, 38-letnem osumljencu in 35-letni osumljenki kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
38-letnik in njegova sinova pretepli občana
2. novembra, v času pridobivanja odredbe za hišno preiskavo, so policisti PP Novo mesto prejeli klic občana iz omenjenega naselja, da so ga sovaščan in njegova sinova pretepli. Policisti so občana našli na kraju, zaradi poškodb so ga z rešilcem odpeljali v bolnišnico Novo mesto. Trojica ga je napadla – zbili so ga na tla, ga pretepli in poškodovali.
Z nadaljnjim zbiranjem obvestil so policisti identificirali storilce – 38-letnega moškega in njegova sinova. Njemu in enemu njegovemu mladoletnemu sinu so odvzeli prostost in jima odredili policijsko pridržanje.
Na novinarsko vprašanje, ali so policisti odredbo za hišno preiskavo res čakali štiri dni, je Štern odgovoril, da to drži, razlog pa sta taktika in metodika dela policije. "V pobudi za odredbo hišne preiskave je bilo tudi napisano, da bomo prav na ta datum izvajali hišne preiskave," je dejal.
Ugotovili so, da je 38-letni nasilnež osumljen tudi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti z dne 28. oktobra, zato so kriminalisti na ODT Novo mesto podali dopolnitev pobude za pridobitev odredbe za hišno preiskavo.
Zasegli tri pištole, šibrovko in avtomatsko puško
4. novembra v zgodnjih jutarnjih urah so tako v naselju opravili hišno preiskavo pri 38-letnemu osumljencu, 35-letni osumljenki in 48-letnemu osumljencu.
"Našli in zasegli smo več kosov nelegalnega orožja in streliva, in sicer tri pištole, ena je bila celo z dušilcem, puško šibrovko z nameščeno optiko in avtomatsko puško M70, pa tudi 776 kosov različnega streliva", je naštel Štern.
Vse predmete so še istega dne poslali na preiskavo v NFL, kjer bodo poskušali ugotoviti izvor orožja in ali je bilo orožje uporabljeno še v kakšnem drugem kaznivem dejanju.
Zoper osumljence bodo po vseh zbranih obvestilih ter opravljenih preiskavah na Okrožno državno tožilstvo Novo mesto podali kazenske ovadbe za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti (kazenski zakonik določa kazen zapora do petih let), kaznivega dejanja nasilništva, kjer je določena kazen zapora do treh let in kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva, za kar je določena zaporna kazen od šestih mesecev do petih let.
V preiskavi tudi predstavnik Romov, ki je Pirc Musarjevi dal obljubo?
Po naših informacijah in informacijah portala Necenzurirano so kriminalisti hišno preiskavo opravili pri predstavniku romske skupnosti Zoranu Grmu, ki se je v soboto srečal s predsednico republike Natašo Pirc Musar in ji "zagotovil, da bodo skušali narediti vse, da se v romskih naseljih prekine s streljanjem in nasiljem". Je pa podobno kot nekateri drugi Romi v preteklih dneh opozoril, da dejanja posameznikov niso dejanja celotne romske skupnosti.
"Jaz upam, da bodo tisti Romi, ki to počnejo, poslušali svoje vodilne in da bodo obljubo držali," je dejala predsednica.
Od predstavnice Romov pa je dobila zagotovilo, da bo v dogovoru z drugimi Romkinjami naredila vse, da bodo Romi svoje otroke pošiljali v šolo.
Na novomeškem tožilstvu prejeli grožnjo o nevarnem predmetu
Na novomeškem okrožnem državnem tožilstvu v Vrhovčevi ulici so danes od neznanca prejeli grožnjo, da naj bi se v stavbi nahajal nevaren predmet. Policisti so območje zavarovali in izvajajo prve nujne ukrepe, predvidene v takih primerih, so povedali na PU Novo mesto.
Štern je v izjavi povedal, da so evakuirali objekt z vsemi zaposlenimi. Še vedno poteka protibombni pregled, ki ga izvaja protibombna enota policije.
Humanitarka je bila oproščena, zdaj je višje sodišče sodbo razveljavilo
Mariborsko višje sodišče je razveljavilo oprostilno sodbo Nataši Evelini Časart, ki ji tožilstvo očita, da si je nezakonito prisvojila del zbranih sredstev, namenjenih humanitarnemu društvu Maus, poroča Večer. Februarja letos je bila obtožb oproščena, začetek vnovičnega sojenja pa jo čaka 17. novembra.
Senat mariborskega okrožnega sodišča pod vodstvom sodnice Maše Blažeka je predsednico društva Maus Natašo Evelino Časart zaradi pomanjkanja dokazov oprostil obtožb o protipravni prisvojitvi dela zbranega denarja v dobrodelne namene, a je tožilka Tinka Berk, ki je za obtoženo predlagala dve leti zapora, vložila pritožbo.
Na Okrožnem sodišču v Mariboru so za Večer potrdili, da je višje sodišče pritožbam ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
Tožilstvo je obtoženi, ki je med sojenjem večkrat spremenila svoj priimek, očitalo, da je v obdobju najmanj od septembra 2016 do oktobra 2019 kot zastopnica društva Maus, ki je med drugim zbiralo denar za operacije otrok v ZDA, pridobila sebi okoli 86.000 evrov protipravne premoženjske koristi, drugim pa okoli 41.000 evrov.
Po mnenju tožilke Berk je bilo početje obtožene še posebej zavržno, ker se je okoriščala na račun bolnih otrok. Med drugim je izpostavila, da društvo Maus ni nikoli pridobilo statusa humanitarne organizacije, iz zbranih sredstev v humanitarnih akcijah pa je po navodilih obtožene plačevalo tako plače obeh stalnih sodelavk kot stroške prostovoljcem.
Del denarja, zbranega za dečka Gala, je obtožena po navedbah tožilstva namenila drugim otrokom, dečkovi materi pa je priznala, da je iz zbranih sredstev vzela 30.000 evrov za rešitev svojega stanovanjskega problema. Zbrani denar naj bi med drugim porabljala tudi za gostinske storitve, plačilo glob za prometne prekrške in nakup računalnika za hčerko. Dokumentacija društva je pomanjkljiva, nadzor nad zbranim denarjem pa je imela le obtožena, ki je po tožilkinih besedah razpolagala z njim po svoji volji.
Obramba je zavračala vse očitke, saj naj bi tožilstvo z obtožnico sledilo zgolj obtožbam v medijih in s strani posameznih staršev, v resnici pa je obtožena po njihovih navedbah "s svojim nesebičnim prispevkom" omogočila pomoč otrokom, ki bi jim jo sicer morala nuditi država. "Obtožena ni pridobila sebi niti evra gotovine in je ves zbrani denar nakazala na račun društva," je zatrdil njen odvetnik Primož Žontar.
Senat je v sodbi pritrdil obrambi, saj po pojasnilu sodnice Blažeka ni dokazano, da bi obtožena storila očitano kaznivo dejanje. Med drugim je tudi sodni izvedenec finančne stroke večkrat izpostavil, da so podatki pomanjkljivi, zato je mogoče le ugibati, koliko denarja je bilo zbranega. Da je bilo zbranega denarja več, kot trdijo v društvu, je povedala le ena priča.
Sodnica je v obrazložitvi prav tako izpostavila, da so vsi starši bolnih otrok, razen enega, prejeli vsa zbrana sredstva. Res je, da je bila organizacija društva slaba, a to ni dovolj za obsodilno sodbo, je ocenila. Povedala je še, da je bila kazenska ovadba podana med akcijo za Gala, zato obtoženi ni mogoče očitati, da sredstev ni nakazala, saj je zbiranje še potekalo.
Po ocenah okrožnega sodišča obtoženi ni mogoče očitati, da je zavestno povzročila škodo. Tudi če si je izplačevala določena sredstva, tega ni storila na škodo otrok, za katere je zbirala sredstva. Ti so dobili plačane zdravstvene storitve, je v obrazložitvi še dejala Blažeka.
Mamdani po zmagi nagovoril Trumpa: Ker vem, da gledaš ... povečaj glasnost
Demokratični socialist muslimanske vere Zohran Mamdani je bil izvoljen na položaj newyorškega župana. V govoru po zmagi je bil kritičen do predsednika ZDA Donalda Trumpa, mestu pa je obljubil novo dobo. "Če lahko kdorkoli pokaže narodu, ki ga je izdal Donald Trump, kako ga poraziti, je to mesto, ki mu je omogočilo vzpon," je dejal 34-letnik. Demokratski kandidati so sicer slavili tudi na drugih odmevnih volitvah, med drugim guvernerskih v Virginiji in New Jerseyju.
34-letni Zohran Mamdani je tako postal prvi muslimanski župan v zgodovini največjega ameriškega mesta. V svoji kampanji je obljubljal, da bo New York postal bolj dostopen.
"Prihodnost je v naših rokah, prijatelji, strmoglavili smo politično dinastijo," je pred množico navdušenih podpornikov v Brooklynu dejal Mamdani, ko je bilo ob preštevanju glasov že jasno, da je osvojil županski položaj. Glede na več kot 90 odstotkov preštetih glasov jih je osvojil nekaj več kot polovico.
"Če lahko kdorkoli pokaže narodu, ki ga je izdal Donald Trump, kako ga poraziti, je to mesto, ki mu je omogočilo vzpon," je dejal 34-letnik. "V tem trenutku politične teme bo New York luč," je še zagotovil.
Donald Trump je pred volitvami Mamdanija označil za "komunističnega norca" in v torek zagrozil, da bo mestu New York odvzel zvezno financiranje, če bo Mamdani zmagal.
Mamdami je Trumpa zato v svojem govoru direktno nagovoril: "Donald Trump, ker vem, da gledaš – imam zate štiri besede: Povečaj glasnost. New York bo ostal mesto priseljencev, mesto, ki so ga zgradili priseljenci, ki ga poganjajo priseljenci – in od nocoj naprej ga vodi priseljenec," je dejal Mamdani.
S čim je prepričal volivce?
Mamdani, ki samega sebe opisuje kot demokratičnega socialista, je bil še pred nekaj meseci relativno neznan, do zmage pa ga je med drugim ponesla obljuba obdavčitve milijonarjev, s čimer bi nato financiral razširjene socialne programe v mestu. Prepričal je s kampanjo o izboljšanju kakovosti življenja za večino Newyorčanov, ki jih tarejo visoki stroški najemnin, elektrike, plina, hrane in drugih potrebščin.
V bitki za položaj je premagal nekdanjega guvernerja zvezne države New York, Andrewa Cuoma, ki je nastopil kot neodvisen kandidat in prejel okrog 42 odstotkov glasov. Ta je v nagovoru podpornikom že priznal poraz in čestital Mamdaniju.
Med drugim so mu čestitali tudi vodja senatne manjšine Chuck Schumer in nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton ter trdna podpornika senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio Cortez, ki je Mamdanijevo zmago v izjavi za NBC opredelila kot dvojno zmago proti Trumpu in demokratski stari gardi.
Za položaj se je potegoval tudi republikanski kandidat Curtis Sliwa, ki ga je podprlo le okoli sedem odstotkov volivcev. Ta je kljub pozivom, naj izstopi iz tekme, v njej ostal, kar je po ugotovitvah anket škodovalo Cuomu.
Prvi večji volilni preizkus po nastopu drugega predsedniškega mandata republikanca Donalda Trumpa, ki je leta 2024 slavil zaradi gospodarskih vprašanj, je tako pokazal, da volivci po ZDA niso zadovoljni s tem, kar se dogaja, in so volili demokrate.
Virginija je dobila prvo guvernerko v zgodovini, demokratko Abigail Spanberger, v New Jerseyju pa je Mikie Sherrill ugnala Trumpovega kandidata Jacka Ciattarellija. Demokrati so med drugim osvojili še volitve za podguvernerja in pravosodnega ministra Virginije ter županska položaja v Cincinnatiju in Pittsburghu.
Na referendumu v Kaliforniji so poleg tega volivci potrdili spremembo meja kongresnih volilnih okrožij, ki bi demokratom prihodnje leto lahko zagotovila večje število sedežev v predstavniškem domu zveznega kongresa.
Pred volišči so se vile dolge vrste volivcev, ki so novinarjem trdili, da izražajo kljubovanje Trumpu in republikancem, ki so prvi začeli s spreminjanjem meja okrožij v Teksasu, Severni Karolini in drugih državah.
Volivci Kolorada so na referendumu potrdili povišanje davkov za bogate za financiranje programa prehrane otrok v javnih šolah, dva referenduma pa so dobili tudi republikanci v Teksasu. Prvi je potrdil obstoječi zvezni zakon, da lahko volijo le državljani, drugi pa trditev, da so za svoje otroke in njihovo vzgojo na prvem mestu odgovorni starši.
Namesto, da bi prodala čevlje, so jo ogoljufali za 650 evrov
Oškodovanka iz Radovljice je objavila oglas o prodaji čevljev v vrednosti 100 evrov, nakar jo je kontaktirala neznana oseba in ji poslala obrazec, v katerega je vnesla svoje občutljive bančne podatke in potrdila transakcijo o prejemu kupnine za prodajani artikel. Žrtev prevare je na bančnem računu ostala brez več kot 650 evrov.
Radovljiški policisti so včeraj zvečer obravnavali primer spletne goljufije pri prodaji artikla preko spleta.
"Po podatkih s katerimi razpolagamo je oškodovanka objavila oglas o prodaji čevljev v vrednosti 100 evrov. Za nakup se je zanimala neznana oseba, ki jo je kontaktirala po eni izmed spletnih aplikacij in ji predlagala dogovor, da bi artikel pri njej prevzela kurirska služba in ji poslala obrazec, v katerega je vnesla svoje občutljive bančne podatke in potrdila transakcijo o prejemu kupnine za prodajani artikel," so pojasnili policisti.
Žrtev prevare je namesto prejetega denarja na bančnem računu ostala brez več kot 650 evrov.
Policisti so ob tem zapisali, da svetujejo, "da s svojimi osebnimi in bančni podatki ravnate odgovorno in jih ne posredujete nikomur, če se predhodno ne prepričate, da je to varno".
Nekdanja premierka nehala šteti, kolikokrat so ji grozili s posilstvom
Nekdanja finska premierka Sanna Marin v objavljenih spominih med drugim piše o seksizmu, ki da so ga članice njene vlade doživljale med svojim mandatom. V svoji knjigi je spregovorila tudi o medijskem škandalu, ki je izbruhnil po objavi videoposnetka z zasebne zabave, zaradi česar je bila kot premierka deležna kritik in obsodb.
Leta 2019 je Sanna Marin pri svojih 34 letih postala najmlajša ženska na svetu, izvoljena na položaj predsednice vlade. Vodila je levosredinsko koalicijo, v kateri so pet političnih strank vodile ženske, štiri od teh mlajše od 35 let. V nekaj mesecih je postala ena najbolj prepoznavnih političnih osebnosti na planetu, mediji pa so jo poimenovali "premierka rock zvezd".
V svoji knjigi, naslovljeni Upanje v akciji: Spomini o pogumu vodenja, opisuje izkušnje z vodenjem Finske skozi pandemijo covida-19 in zgodovinski postopek za vstop države v zvezo Nato.
V spominih pa je Marinova spregovorila tudi o tem, kako sta njen spol in starost vplivala na obravnavo v medijih in javnosti, pri čemer je opozorila na mizogino spletno nadlegovanje, ki naj bi ga njena vlada doživela iz prve roke.
Grožnje s posilstvom in posmehovanje "vladi šminke"
Skupaj z voditeljicami koalicijskih partnerk so bile "tarča neusmiljene poplave spletnih groženj, predvsem spolne narave", je v knjigi, katere vsebino povzema francoska tiskovna agencija AFP, povedala Marinova. "Tolikokrat so mi grozili s posilstvom in drugimi oblikami spolnega napada, da sem nehala šteti," je pojasnila.
Kot je še dejala, je bila njena koalicija zaničljivo poimenovana "vlada šminke" in "dekliška vlada", njihove kompetence in vodstvene sposobnosti pa nenehno pod vprašajem.
Njen politični zločin
Avgusta 2022 se je Marinova znašla sredi medijskega škandala zaradi videoposnetka z zasebne zabave. Na njem je bila prikazana s skupino prijateljev, kako pleše in se zabava, v ozadju pa je bilo slišati ljudi, ki naj bi med drugim govorili tudi o kokainu. Videoposnetek je v javnosti sprožil val kritik, Marinova pa je bila nato primorana opraviti test na droge, da bi oprala sume.
Ko jo ljudje sprašujejo, ali bi ravnala drugače, če bi vnaprej vedela, kakšno razburjenje bodo povzročile njene zabave, Marinova v knjigi pojasni, da jo vprašanje vedno znova preseneti, pri čemer vselej odgovarja enako: "Kakšno življenje bi to bilo?"
"Kmalu smo spoznali, da je bil moj pravi politični zločin ta, da se nisem obnašala in izgledala tako, kot se pričakuje od predsednice vlade," je še zapisala v spominih Marinova, ki je v času, ko je bila na čelu finske vlade, sicer večkrat vzbudila pozornost zaradi obiskovanja rock festivalov in zabav v nočnih klubih.
Kmalu po tistem, ko so njeni socialni demokrati aprila 2023 izgubili volitve, je napovedala umik iz politike in postala strateška svetovalka v fundaciji nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira.
Dolgotrajna oskrba: že naslednje leto bo zmanjkalo denarja
Čez dobre tri tedne naj bi zaživela dolgotrajna oskrba v domovih za starejše, ki bo po napovedih vlade približno 20.000 stanovalcem občutno znižala položnice. Z novim letom bodo plačevali le bivanje in prehrano, storitve dolgotrajne oskrbe pa bo pokril denar, zbran s prispevkom, ki ga plačujemo od julija letos. Toda projekcije zdravstvene zavarovalnice kažejo, da bo v blagajni za dolgotrajno oskrbo že prihodnje leto zmanjkalo denarja. S prispevkom bomo zbrali 650 milijonov, porabili pa naj bi jih kar 723.
Poglejmo najprej podatke za letos. Od pobranih 258 milijonov evrov bo zavarovalnica porabila 171 milijonov. Največ, 112 milijonov, za dodatek za pomoč in postrežbo. Sledi slabih 37 milijonov za kader, 14,6 za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu, dobre štiri milijone za e-oskrbo in 3,5 za stroške zavarovalnice, so prve poročale Finance. Ker vseh storitev še ni, bo v posebni blagajni ostalo 87 milijonov.
"Mislim, da imamo stvari podkontrolo. Res je to ogromen projekt." Tako pa državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, prepričan, da ne more več nič ogroziti 1. decembra, za vlado ključnega datuma, ko mora dolgotrajna oskrba zaživeti v domovih. Že skoraj vsi od približno 20.000 stanovalcev domov za starejše so podpisali soglasje, da bodo vstopili v nov sistem dolgotrajne oskrbe.
Od 130 stanovalcev v Hrastniku, čakajo le še soglasje enega. "Tudi s to osebo smo v kontaktu in so nam že obljubili, da bodo poslali, vendar še nismo dobili. Tako da pričakujemo zdaj en dan, da bomo imeli vsa soglasja," je povedal direktor DSO Hrastnik Borut Vidmar.
S posebnim zakonom, ki ga bodo v parlamentu potrjevali prihodnji teden, bodo v nov sistem prevedeni tudi tisti, ki ne zmorejo več odločati o sebi. "Postopki za dodelitev skrbništva so v Sloveniji precej dolgi in če ne bi tukaj zakonsko posegli, bi lahko tisti, ki potrebujejo skrbništvo, predolgo čakali, da se na sodišču ta postopek zaključi, in bi bili pravzaprav prikrajšani," je pojasnil Omladič.
Za večino stanovalcev v Hrastniku, ki potrebujejo veliko oskrbe in trenutno povprečno plačujejo 1.300 evrov na mesec, bodo položnice po novem letu precej nižje. "Seveda, zdaj bodo pa ti računi bistvenomanjši, saj bodo plačevali samo namestitveni del. Hotelski del, ki pa je za naš dom izračunan mesečno pri ceni 772 evrov," je potrdil Vidmar.
Razliko med znižano ceno za stanovalce in dejanskim stroškom dolgotrajne oskrbe bo tako pokril prispevek, ki ga plačujemo od julija letos. Zavarovalnica načrtuje, da bodo prihodnje leto pobrali 650 milijonov, porabili naj bi jih 723. 73-milijonski primanjkljaj bodo prihodnje leto pokrili z denarjem, ki bo ostal od letos, kako pa naprej?
Prihodki iz naslova prispevka (OZDO): 649.851.671 evrov
Skupaj izdatki ZZZS: 723.061.879 evrov
Razlika: - 73 milijonov evrov, pokrita z letošnjim ostankom (+87 milijonov)
"Že v tem trenutku se en del storitev pokriva iz proračuna, v prihodnje pa bo to razmerje pač takšno. To pomeni, da velika večina storitev je financiranih iz zavarovanja, en del pa iz proračuna," je Omladič predstavil rešitev za finančni izziv.
Za dolgotrajno oskrbo je namreč vsako leto predvidenih do 190 milijonov dodatnih proračunskih sredstev, je poudaril. Ko oziroma če bo tega denarja zmanjkalo, pa bodo uporabniki od leta 28, če bo treba, stroritve doplačevali, še predvideva zakon.
"Trenutno je vse nastavljeno tako, da je sistem vzdržen, torej da bo tudi leta 28," je še dodal, navprašanje, ali obstaja bojazen, da bi se prispevek za dolgotrajno oskrbo v prihodnosti povišal, povečal, pa: "Glejte, jaz tega ne bi komentiral. V nekaterih državah, kot je recimo Nemčija, je višji kot v Sloveniji. Vse je odvisno od tega, pravzaprav tudi naše družbene, politične odločitve."
Medtem pa še podatek s centrov za socialno delo. Doslej so prejeli 12.264 vlog za dolgotrajno oskrbo na domu in po začetnih težavah z informacijskim sistemom do danes izdali 3.305 odločb.
Po brutalnem napadu v Novem mestu, v katerem je umrl Aleš Šutar, je vlada v zaključni fazi priprave ukrepov, ki naj bi izboljšali varnostne razmere. Kakšne so podrobnosti tako imenovanega Šutarjevega zakona? Bo vladi uspelo zadostiti pomislekom pravnikov, ki menijo, da bi lahko bili nekateri ukrepi neskladni z ustavo? Kaznovalno politiko bomo spremenili tako, da bo zaščitena žrtev in ne storilec, pravijo pri premierju Golobu. Pa je podpora ukrepom v koaliciji res tako samoumevna, kot meni premier?
Zagotavljanje varnosti, socialna varnost, pravosodje, odvzem premoženja - področja, ki jih bo urejal tako imenovan Šutarjev zakon. Pristojna ministrstva so svoje predloge že posredovala ministrstvu za notranje zadeve, ki koordinira nastajanje zakona. Kako bodo njihove predloge uvrstili v zakon, ne vedo, zakona pa v svojih rokah nimajo niti poslanci Svobode.
"V četrtek gre zakon na vlado, ko bomo zakon v končnem besedilu videli, bomo o konkretnih ukrepih govorili, v osnovi podpiramo vse, kar je bilo predstavljeno, se pa pač še pilijo zakonske dikcije, pričakujem pa, da bomo podprli vse," je dejal poslanec Gibanja Svoboda Lenart Žavbi.
Na seji vlade se bodo v četrtek ministri izrekali o celotnem zakonu in ne zgolj posameznih ukrepih. Neuradno niti Socialni demokrati niti Levica nimata odgovora na vprašanje, ali bodo njuni ministri zakon podprli, saj da ga še nimajo in da je nemogoče takšno vsebino pretresti v enem dnevu. Premier Golob sicer ni pustil dvoma o tem, kaj pričakuje od svojih partnerjev.
"Nimamo izbire, katerakoli parlamentarna stranka se bo začela izogibati svoji odgovornosti, bo pač morala polagati račune pred ljudmi, ampak jaz sem prepričan, da bodo ti ukrepi sprejeti s soglasjem," je 29. oktobra v oddaji 24UR Zvečer dejal premier Robert Golob.
V koalicijskih vrstah je prisoten pomislek, da bi lahko razmere reševali tudi z bolj dosledno uporabo že veljavne zakonodaje, kar je ob nagovoru parlamenta izpostavila predsednica države Nataša Pirc Musar: "Vstop brez odredbe sodišča v tuje stanovanje iz razlogov varnosti, ljudi in premoženja, že danes omogoča 218. člen zakona o kazenskem postopku."
Vstop v stanovanje brez sodne odredbe naj bi uredili tako, da bo namen tovrstnega početja odvzem orožja ali drugih nevarnih predmetov. Neuradno pa naj bi bil ukrep, ki bi nosečim mladoletnicam ukinil upravičenost do otroškega dodatka, zdaj bolj usmerjen v preventivo. Ključna rešitev zakona, ki je veljavna zakonodaja ne omogoča, pa da bo, kot je dejal Golob: "Po tem zakonu bomo zaščitili žrtve, ne bo več žrtev tista, ki bo morala preganjati nasilneže, ki so povzročili telesne poškodbe, ampak bo to dolžnost policije in tožilstva po uradni dolžnosti, kar danes ni."
Prav v dneh, ko nastaja Šutarjev zakon, so bili prostori Svobode v Brežicah tarča vandalizma, ki ga stranka ostro obsoja. Morilci, Aco, Golob, so med drugim napisali na pročelje. Stranka je dogodek že prijavila policiji.
Kaj pravi pravosodje?
Cvet domačega pravosodja se je danes zbral na državnem posvetu in razpravljal o ključnih izzivih ceha. Tudi o vladnih načrtih za več represije v imenu bolj učinkovitega pregona kriminala.
"To je lahko velik problem. Moram reči, da je že en moj kolega sodnik slikovito komentiral, da bodo določeni ukrepi, da jih bo že vratar na ustavnem sodišču razveljavil," je dejal predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Anton Panjan.
"Najbolj je potrebno hitro ukrepanje organov. Tako organov odkrivanja, pregona, kot tudi sodišča. Se pravi hitrost postopka v skladu z obstoječimi zakoni," je dejal vrhovni državni tožilec Harij Furlan.
"Jaz se bojim, da so te ocene kar po vrsti, tako kot veliko drugih v tej zgodbi zadaj, plod neke panike. Moralne panike," je povedal podpredsednik državnotožilskega sveta Zvonko Fišer.
Veliko pomislekov ljudi iz prvih bojnih vrst pri pregonu kriminala leti zlasti na Golobovo napoved o mehčanju pogojev za policijske racije.
"Samo represija ne bo rešila teh problemov. Zaradi dogajanja se ne smejo kršiti človekove pravice nikomur," je povedal predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević.
Nedotakljivost stanovanja namreč izrecno varuje celo ustava, ki že zdaj v izjemnih primerih uradnim osebam omogoča vstop brez sodne odredbe. Kar po oceni sodnika, ki je v karieri med drugim 16 let sodil tudi v Novem mestu, pomeni "dokaj ustrezno zakonodajo. Je pa vprašanje, ali se je pri odkrivanju kaznivih dejanj ravnalo dovolj korajžno, če lahko tako rečem," kot je dodal Panjan.
Medtem ko je nekdanjega prvega tožilca v državi zaradi neenake obravnave najbolj zmotila vladna namera rezov v otroške dodatke.
"A so zdaj romske mamice manj mamice, da jim bomo vzeli otroški dodatek? A so, ker so mladoletne, manj mladoletne, kot so druge mladoletne mame? In ali so njihovi otročki manj otročki, kot so drugi otročki," se je vprašal Fišer.
Po drugi strani pa nekdanji prvi mož specializiranega državnega tožilstva na vprašanje, kakšen konkreten dodaten ukrep bi državi omogočil večjo učinkovitost pri pregonu uličnega kriminala, tako:
"Če se bodo določena kazniva dejanja, ki se sedaj preganjajo na predlog, preganjala po uradni dolžnosti: tu ne vidim jaz neke ustavnopravne spornosti," je pojasnil Furlan.
"Seveda bode v oči, da imajo določeni park avtomobilov, o katerih drugi državljani ne moremo niti sanjati, na drugi strani pa to ni pokrito z uradnimi dohodki," je dodal Panjan.
"Torej, država ima nedvomno ves potrebni represivni aparat že nastavljen. Treba ga je samo, pač bi rekel, izvajati. In po mojem mnenju prav nobenih posebnih novih ukrepov ne potrebuje," je dejal Fišer.
Bolj ali manj vsi sogovorniki pa odločevalcem pri pisanju novih represivnih prijemov svetujejo, naj se pri tem ne prenaglijo.
Orke v Mehiki napadle morske pse in pojedle njihova jetra
V Mehiki so posneli skupino ork, ki je lovila in napadla mlade morske pse ter nato pojedla njihova energijsko bogata jetra. Raziskovalci so ugotovili tudi, da so orke morskega psa obrnile na hrbet in ga s tem onesposobile.
Z različnimi kamerami in droni so raziskovalci avgusta 2020 prvič posneli skupino petih samic ork, ki so skupaj napadle mladega morskega psa, mu odtrgale jetra, ki so si jih nato razdelile med seboj in pojedle. Le nekaj minut kasneje so napadle še enega morskega psa. Avgusta 2022 pa so ujeli napad skupine ork, v kateri so bili tudi samci.
V dveh od treh primerov so orke morskega psa imobilizirale tako, da so ga prevrnile na hrbet in s tem preprečile, da bi jih ugriznil ali nazaj napadel. "Posnetki dokazujejo ponavljajoče učinkovite napade ork, ki morske pse obrnejo in jih s tem onesposobijo, kar jim omogoča napad na njihove organe," izsek študije povzemajo pri CNN.
Gre za prvi tak zabeležen primer v Mehiki in je podrobno opisan v študiji, ki je bila ta teden objavljena v reviji Frontiers in Marine Science.
Morska biologinja Alison Towner je na CNN povedala še, da taki napadi niso osamljeni primeri, vendar jih vseeno niso zaznali v vseh populacijah ork. "Ko se ta tehnika enkrat uveljavi v določeni skupini ork, postane del njene lovske kulture. Za orke, ki znajo varno ravnati z morskim psom, pa je prehranska nagrada zelo visoka."
Pevko Halsey po koncertu v Bostonu sprejeli v bolnišnici
Priljubljeno ameriško pop pevko in igralko so po koncertu v Bostonu, kjer se trenutno mudi na glasbeni turneji, hospitalizirali. Halsey, ki je nedavno sporočila, da se sooča z zdravstvenimi težavami, se je stanje še poslabšalo. Do jutra je bila na urgentnem oddelku, nato pa pomirila oboževalce: "V redu sem."
Zvezdnica Halsey je lansko leto javnosti razkrila, da se sooča s hudim zdravstvenim stanjem – lupusom in redko limfoproliferativno motnjo. Kljub temu se je odločila, da to ne bo ustavilo njenega življenja in glasbene kariere: "Bolj kot kadarkoli prej sem hvaležna, da se lahko obrrnem na glasbo," je takrat dejala pevka, ki pa so jo po njenem nedavnem koncertu, sprejeli v bolnišnici.
Zvezdnica se te dni mudi na svetovni turneji Back to Badlands v Bostonu, kjer bi morala nastopiti dva večera zapored, a so jo po koncu prvega koncerta sprejeli v bolnišnici zaradi hudega zdravstvenega poslabšanja. Pevka se je naslednje jutro oglasila na svojem Instagramu, kjer je pomirila zaskrbljene oboževalce: "Boston, iskrena bom z vami," je zapisala 31-letnica pod fotografijo na kateri je v bolnišnici, okoli glave pa ima ovito brisačo: "Po včerajšnjem nastopu sem preživela noč na urgenci, iz bolnišnice so me odpustili šele ob šestih zjutraj."
Podrobnosti o svojem zdravstvenem stanju Halsey ni razkrila, je pa dodala: "Koncert danes bo! A če bo moj tempo na odru upočasnjen – veste zakaj." Na koncu zapisa se je pevka zahvalila zdravstveni ekipi in oboževalce pozvala k zabavi na koncertu
Messi boljši kot Ronaldo? Portugalski zvezdnik se ne strinja
Cristiano Ronaldo se je v intervjuju s Piersom Morganom razgovoril o številnih tematikah. Namignil je, da se konec njegove nogometne poti nezadržno bliža, odgovoril pa je tudi na vprašanje, ali je Lionel Messi res boljši od njega. "S tem mnenjem se ne strinjam. Nočem biti skromen," je dejal portugalski nogometaš.
40-letni Cristiano Ronaldo, ki je svojo profesionalno kariero začel pred več kot 23 leti pri Sportingu, je brez dvoma eden najboljših nogometašev vseh časov. Trenutno brani barve savdskega Al Nasra, s katerim ima sklenjeno pogodbo do junija leta 2027. Osvojil je vse, razen svetovnega prvenstva, o katerem pa ne sanja. "To zame osebno ne bi spremenilo ničesar. Tekmovanje s šestimi ali sedmimi tekmami ne definira ničesar," je povedal Ronaldo.
Kljub bogati in izjemno uspešni karieri je dejstvo, da ne more igrati večno, kar je tudi njemu kristalno jasno. "Kmalu bo konec, ampak bom na to pripravljen. Vem, da bo težko. Verjetno bom jokal, vendar sem se na življenje po koncu nogometne kariere začel pripravljati že pri 25 letih," je Piersu Morganu v ekskluzivnem pogovoru zaupal petkratni dobitnik zlate žoge.
"Nič se ne bo moglo primerjati z občutki, ki me prevzamejo vsakič, ko dosežem zadetek. Ampak imam tudi druge strasti. Imel bom več časa zase, za družino, lahko bom vzgajal svoje otroke. Imam tudi hobije, rad igram padel in gledam UFC. Želim se izobraževati o svojih podjetjih in biti prisoten na YouTubu. Mislim, da bom počel zabavne stvari in reči, ki jih prej nisem bil vajen delati," je o življenju po nogometu povedal nekdanji igralec Real Madrida, Juventusa in Manchester Uniteda.
Slednje je tudi malce pokritiziral. "Manchester United trenutno nima nobene strukture. Upam, da se bo to v prihodnosti spremenilo, saj je potencial kluba neverjeten. Seveda me boli, ta klub imam rad, vendar moramo biti iskreni in reči, da niso na pravi poti. Spremeniti morajo stvari, in po mojem mnenju ne gre samo za trenerja in igralce, gre za veliko več kot to," je o rdečih vragih dejal Ronaldo.
Dotaknila sta se tudi Lionela Messija, ki je skupaj z Ronaldom dve desetletji definiral vrhunski nogomet. "Pravijo, da je Messi boljši kot ti, kaj meniš?" je vprašal Morgan, portugalski superzvezdnik pa brez zadržkov odvrnil: "Messi boljši kot jaz? S tem mnenjem se ne strinjam. Nočem biti skromen."
Ukrajina bo od Evropske unije prejela več kot 1,8 milijarde evrov, so sporočili v Bruslju, potem ko je Svet EU sprejel sklep o petem rednem izplačilu pomoči v okviru t. i. instrumenta za Ukrajino. Sredstva so namenjena krepitvi makrofinančne stabilnosti Ukrajine in podpori delovanja njene javne uprave.
Izplačila v okviru omenjenega instrumenta so tesno povezana z načrtom za Ukrajino, ki opredeljuje strategijo Ukrajine za okrevanje, obnovo in modernizacijo ter časovni okvir za izvajanje reform, potrebnih za njen vstop v EU v prihodnjih letih.
Instrument predvideva, da bo unija Ukrajini v obdobju od lani do leta 2027 namenila skupno 50 milijard evrov nepovratnih sredstev in ugodnih posojil.
Pred tem so danes v Bruslju objavili nov sveženj širitvenih poročil, v katerem je Evropska komisija zapisala, da bosta tako Ukrajina kot Moldavija do konca leta pripravljeni na začetek pogajanj o vseh sklopih pogajalskih poglavij.
'Vrtnarja' izdal visok račun za elektriko: gojil 1200 rastlin konoplje
42-letni državljan Bosne in Hercegovine je na območju Kozjega v prirejenem in dobro opremljenem prostoru gojil več kot tisoč rastlin konoplje. Policija je moškega odkrila, potem ko so jih iz elektro podjetja obvestili o močno povečani porabi električne energije.
Po obvestilu elektro podjetja konec oktobra so policisti Policijske postaje Šmarje pri Jelšah začeli z zbiranjem podatkov in ugotovili, "da je 42-letni državljan Bosne in Hercegovine v omenjenem prostoru izvedel nepooblaščen priklop električnega vodnika pred števcem merilnega mesta, ker je v prirejenem in izjemno dobro opremljenem prostoru gojil prepovedano drogo konopljo
Prejšnji teden pa so policisti opravili hišno preiskavo v stanovanjsko-poslovnem objektu, našli in zasegli okoli 1200 rastlin prepovedane droge konoplje.
"42-letnega državljana Bosne in Hercegovine so s kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, privedli k preiskovalnemu sodniku, ki mu je po zaslišanju odredil pripor," so sporočili s Policijske uprave Celje.
Policija z novo hišno preiskavo v novomeškem romskem naselju
Na Policijski upravi (PU) Novo mesto so potrdili, da so na podlagi sodišča opravili hišno preiskavo v okolici Novega mesta. Odšli so na naslov bivanja osumljencev, so potrdili za 24ur.com. Med hišno preiskavo so našli in zasegli predmete, povezane s kaznivim dejanjem povzročitve splošne nevarnosti.
Po informacijah gre za romsko naselje Žabjak, neuradno pa so zasegli orožje in strelivo, dve osebi sta bili pridržani.
Intenzivna kriminalistična preiskava v tem primeru še poteka, poudarjajo na PU Novo mesto, več podrobnosti bodo javnosti posredovali jutri, so napovedali.
Policisti so v Žabjak odšli že pred tednom dni, ko so se po izredni seji tamkajšnjega občinskega sveta in spremljevalnem shodu od tam zaslišali streli. Zadoneli rafali iz avtomatskih pušk, Policija je na kraj napotila več patrulj, tudi specialno enoto. "Policisti in kriminalisti so s pregledom območja, aktivnim zbiranjem obvestil in z ogledom kraja streljanja zavarovali sledove in predmete, ki bodo služili kot dokaz pri preiskovanju kaznivega dejanja po 314. členu KZ RS-1 Povzročitev splošne nevarnosti," so takrat pojasnili.
Pirc Musarjeva podprla načrte za geriatrično kliniko, skrbi jo porast uporabe sintetičnih drog
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob obisku Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, ki jo je ocenila za zaupanja vredno ustanovo, podprla načrte za geriatrično kliniko in pozdravila skorajšnje odprtje oddelka, kjer bodo lahko matere po porodu bivale skupaj z otrokom. Izpostavila je tudi problem porasta uporabe sintetičnih drog.
Kot je pojasnila predsednica republike, je na današnjem obisku izvedela veliko o tem, kaj so na kliniki storili glede na pretekle slabe dogodke in izkušnje. Direktor klinike Damijan Perne, ki je štiriletni mandat na čelu ustanove začel avgusta, ji je povedal, da notranji nadzor deluje, da se zaposlene izobražuje, da je klima med zaposlenimi mnogo boljša, kot je bila, je pojasnila v izjavi za medije. Izpostavila je, da naša stroka spremlja dobre prakse po svetu, in da je vesela, da jih vpeljujejo tudi v slovenski prostor.
Perne je poudaril, da si želijo iti v korak s stroko, kakršna je v razvitih deželah. "Mislim, da smo ob boku evropske skupnosti, da se držimo vseh načel stroke in kriterijev dobrega dela," je dejal. Po njegovih besedah se trudijo tudi, da tudi stigma, kolikor je je še ostalo, izgine, zato tudi povsem odprto govorijo o problemih. Velikokrat imajo ljudje pod vtisi te stigme strah pred psihiatrijo, toda "tudi ankete zadovoljstva med pacienti kažejo, da so ti v veliki večini zelo zadovoljni z našo obravnavo in hvaležni", je dejal Perne.
Opozoril je na velik problem staranja populacije, pri čemer naraščajo tudi težave, ki se pojavljajo v starosti, kot so kognitivne motnje, demenca in tudi druge pridružene bolezni. "Ustanova, ki bo združevala strokovnjake, ki so potrebni v tem starostnem obdobju, je nujno potrebna," je dejal. Po njegovih besedah pogovori o tem že potekajo, za sodelovanje pa so zainteresirani tudi v Univerzitetnem kliničnem centru.
Predsednica podprla posebni oddelek za mamice po porodu
"Kot predsednica republike seveda podpiram geriatrično kliniko, izjemno pomembno je, da bi Slovenija takšno kliniko, takšno bolnišnico dobila. Načrti so že pripravljeni, upam, da bo država imela posluh za to," je dejala Pirc Musar.
Predsednica republike se je razveselila novice o posebnem oddelku za mamice po porodu, ki jim bo klinika omogočila bivanje skupaj z otroki. Kot je pojasnil Perne, bo ta oddelek začel delovati v decembru. Po njegovih pričakovanjih se bo zagotovo postopoma vse več mam odločalo za pomoč. Meni, da to ne bodo samo mame s poporodno depresijo ali poporodno psihozo, pač pa tudi tiste, ki imajo težave s hudimi tesnobami po porodu ali s kompulzivno-obsesivno motnjo, pa se zdaj niso odločale za bolnišnico, ampak so bile raje skupaj doma z otrokom.
Opozorili na prelahkotno gledanje na uporabo marihuane
Po besedah Pirc Musarjeve so se na današnjem obisku največ časa pogovarjali o "mentalnem zdravju naroda". Kot je dejala, so bili zanjo najbolj strašljivi podatki "porast pri uporabi sintetičnih drog in da se starost uporabnikov manjša". Najbolj jo je presenetila izjava, da mladih drog sploh ni strah. Opozorili pa so jo tudi na prelahkotno gledanje na uporabo marihuane. "Kot zdravniki tu zelo dobro vedo, da tudi trava povzroča zasvojenost," je dejala.
Perne je namreč odvisnost od drog označil za pereč problem, saj da je na tržišču vse več drog, tudi njihove cene so močno padle, uporabljati jih začenjajo vse mlajši ljudje, tudi otroci. "Temu primerno se spreminja tudi struktura ljudi, ki prihajajo po pomoč v bolnišnico," je pojasnil Perne.
Perne je poudaril, da otrok ali mladostnik še ni zrela oseba in je v tem obdobju veliko bolj hraber pri poizkušanju marsičesa.
Poudaril je, da otrok ali mladostnik še ni zrela oseba in je v tem obdobju veliko bolj hraber pri poizkušanju marsičesa. V zvezi s kanabisom pa je izpostavil, da je delež kanabinoida v eni dozi v primerjavi s preteklostjo močno narasel in da je zato bolj nevaren. Povzroči lahko, da se sproži prva epizoda psihotične motnje, je pojasnil. Dodal je, da se vsakodnevno srečujejo s posledicami kanabisa, ki je po mnenju pristašev njegove legalizacije nenevaren.
Pirc Musarjeva je sicer pojasnila, da si je kliniko želela obiskati in se pogovoriti z vodstvom "po tistem, ko je en črn madež padel na psihiatrično kliniko". Ob tem je ocenila, da je ustanova vredna zaupanja.
Klinika pod drobnogledom javnosti
Klinika se je namreč v preteklosti znašla pod drobnogledom javnosti zaradi očitkov o nasilju nad bolniki. Perne je zatrdil, da so že pred nastopom njegovega mandata vse primere, ki so bili medijsko izpostavljeni, prijavili na policijo in da v nobenem primeru ni bilo ugotovljenih kakršnihkoli kršitev.
"Se pa zavedamo, da moramo pri svojem delu včasih uporabiti tudi metode, ki v tistem trenutku pacientom niso po volji, se jih bojijo ali jih spravljajo celo v stisko. Ko je namreč neka motnja v tako akutni fazi, da človek ogroža sebe ali okolico, ga je seveda treba v tem na nek način omejiti," je pojasnil. Ob tem je poudaril, da za omejevanje gibanja veljajo strogi protokoli, to, kakšen ukrep je potreben, pa odloči zdravnik.
Zelenski obiskal poveljniško mesto Azova pred Pokrovskom
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal ukrajinske čete na območju mesta Pokrovsk v Donbasu, kjer si Ukrajina prizadeva obraniti strateško pomembno središče pred ruskim zavzetjem. Po navedbah Kijeva v Pokrovsku potekajo hudi boji, pri čemer Moskva trdi, da ruska vojska stiska obroč okoli ukrajinskih enot.
"Z našimi vojaki sem se srečal na poveljniškem mestu 1. korpusa nacionalne garde Ukrajine, ki vodi obrambo na območju Dobropilje," je na družbenem omrežju X objavil Zelenski, pri čemer je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP mislil na mesto, ki je približno 20 kilometrov oddaljeno od Pokrovska.
"To je naša država, to je naš vzhod in zagotovo bomo storili vse, kar je v naši moči, da ostane ukrajinski," je dodal.
Pokrovsk leži v vzhodni regiji Doneck na pomembni oskrbovalni poti za ukrajinsko vojsko, ki ga ruske sile skušajo zavzeti že več kot leto dni
Kijev je pred dnevi sporočil, da so v Pokrovsk vdrli ruski vojaki, zaradi česar so v mesto napotili posebne enote. Zelenski je sicer v ponedeljek dejal, da ruske sile v zadnjih dneh niso imele nobenega uspeha v obleganem Pokrovsku, priznal pa je, da je bil položaj ukrajinskih vojakov težak.
Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je danes sporočila, da njena posebna enota Timur nadaljuje operacije proti ruskim silam v Pokrovsku. "Potekajo hudi boji z ruskim okupatorjem," je na Telegramu zapisala omenjena služba.
Sodeč po objavi je v Pokrovsku tudi vodja ukrajinskih obveščevalcev Kirilo Budanov, kar dokazujejo fotografije in videoposnetek, ki jih je objavil GUR.
V boje so vključene tudi druge enote, ki si prizadevajo preprečiti zavzetje Pokrovska, so še dejai v GUR, kjer pa podrobnosti iz varnostnih razlogov niso razkrili.
Ruska vojska pa je danes sporočila, da v Pokrovsku "zateguje obroč okoli sovražnika", in zatrdila, da je zavzela nekaj deset stavb v mestu.
Po navedbah obrambnega ministrstva v Moskvi so več napadov ukrajinskih sil v Pokrovsku odbili, v mestu pa divjajo boji od hiše do hiše, še poroča dpa, ki dodaja, da trditev obeh strani ni mogoče neodvisno preveriti.
Perne je poudaril, da otrok ali mladostnik še ni zrela oseba in je v tem obdobju veliko bolj hraber pri poizkušanju marsičesa.